S prvim januarjem ne bo več Republike Gorski Karabah
Vodja Republike Gorski Karabah je danes ukazal razpustitev vseh državnih institucij do konca leta in sporočil, da bo separatistična republika prenehala obstajati s 1. januarjem 2024. Tamkajšnji Armenci medtem še naprej bežijo v Armenijo – po podatkih Erevana jih je prebegnilo že več kot polovica, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Do 1. januarja 2024 razpustite vse državne ustanove in organizacije, ki so jim podrejene, in Republika Gorski Karabah (Arcah) bo prenehala obstajati,« po poročanju AFP piše v odloku. Tega je vodja separatistov Samvel Šahramanjan izdal ob eksodusu Armencev iz Gorskega Karabaha po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan prejšnji teden prevzel nadzor nad to regijo.
V odloku je navedeno, da se morajo prebivalci seznaniti s pogoji integracije, ki jih ponuja Azerbajdžan, ter sprejeti neodvisno in individualno odločitev o tem, ali bodo ostali na območju. Šahramanjan je dejal, da bo sporazum, sklenjen z Azerbajdžanom, zagotovil prost, prostovoljen in neoviran prehod za vse, ki želijo oditi.
Pojasnil je še, da so se za razpustitev Republike Gorski Karabah odločili zato, da bi tamkajšnjem prebivalcem zagotovili varnost.
V rokah samooklicane Republike Gorski Karabah, znane tudi pod armenskim imenom Republika Arcah, je trenutno večji del Gorskega Karabaha, 3200 kvadratnih kilometrov velikega ozemlja znotraj Azerbajdžana, kjer živijo pretežno Armenci.
Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je v tej regiji živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 Armencev. A po njej je začela Armenija opozarjati na možnost etničnega čiščenja v regiji. Tamkajšnji Armenci so se zato ta konec tedna začeli množično izseljevati v Armenijo.
Odzvala se je tudi Moskva
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes ponovil obtožbe etničnega čiščenja in pozval k mednarodnemu ukrepanju. »Če obsodbam ne sledijo ustrezne politične in pravne odločitve, potem te obsodbe postanejo strinjanje s tem, kar se dogaja,« je članom vlade danes dejal Pašinjan.
Kot je v današnji izjavi za javnost izpostavila tiskovna predstavnica armenske vlade Nazeli Bagdasarjan, je do davi v Armenijo iz Gorskega Karabaha prišlo več kot 65.000 ljudi, kar je več kot polovica.
Mnogi so nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri pa so si nastanitev našli sami. Armenske oblasti so sicer obljubile, da bodo poskrbele za vse. Pri Združenih narodih in Evropski uniji so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer in pozvali k zaščiti pravic Armencev iz Gorskega Karabaha.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v ponedeljek obljubil, da bo Azerbajdžan spoštoval pravice Armencev v Gorskem Karabahu. Po njegovih besedah so iz Bakuja v regijo že poslali tudi humanitarno pomoč – gorivo, hrano in zdravila. Pri tem je tudi izrazil pričakovanje, da bo integracija Armencev iz Karabaha v azerbajdžansko družbo uspešna.
Da se Armenci nimajo česa bati, so danes menili tudi v Moskvi in zavrnili armenske trditve o etničnem čiščenju. »Ni neposrednega razloga za taka dejanja,« je glede eksodusa dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Tistim, ki vendarle želijo oditi, pa je treba po njegovih besedah omogočiti normalne pogoje.
Zatrdil je še, da njihove mirovne sile še naprej pomagajo ljudem na območju in so glede humanitarnih razmer v stiku z Azerbajdžanom. Z razpustitvijo institucij Gorskega Karabaha so se seznanili, razmere pa še naprej spremljajo, je še dejal.
