Tiskane izdaje
Roswell — Vremenske razmere nad Roswellom v Nova Mehiki so bile ugodne, zato je okrog pol šestih po našem času Felix Baugartner poletel.
43-letni avstrijski padalec bo poskusil postati prvi človek, ki bi brez pomoči prevoznega sredstva prebil zvočni zid.
Drzni podvig sta Baumgartner in njegova ekipa poskusila izvesti že v torek in četrtek, vendar so bili podvig zaradi premočnega vetra primorani preklicati v zadnjem trenutku.
Vrtoglavi podvig
Ekstremnega padalca, ki si je prislužil svetovni sloves z vrsto tveganih skokov z visokih zgradb, nosi v nebo ponesla posebna kapsula, pritrjena na ogromen, več kot 200 metrov visok helijev stratosferski balon, iz katerega se bo z višine 36.500 metrov pognal proti tlom.
V okolju, kjer zunanji pritisk znaša vsega dva odstotka tistega na površju Zemlje, tako da bo iz kapsule stopil v skorajda vakuum, naj bi Baumgartner že po 40 sekundah presegel hitrost 1110 kilometrov na uro in prebil zvočni zid.
Če bo šlo vse po načrtih, bo dobrih pet minut pozneje, na približno 1500 metrih višine, odprl padalo in varno pristal v puščavi.
Poleg omenjenih dveh rekordov (skok z največje višine in najvišja hitrost, ki jo je dosegel človek brez pomoči vozila) organizatorji podviga računajo na preboj še treh rekordnih znamk, in sicer:
• najdaljši prosti pad: trenutni rekord znaša štiri minute in pol, Baumgartner pa računa, da bi ga lahko presegel za vsaj minuto;
• najvišji polet balona s posadko: pri tem lahko pričakujejo le neuradno rekordno znamko, ker Mednarodna aeronavtična zveza vztraja, da mora biti posadka v balonu tudi, ko se ta vrne na Zemljo;
• polet z največjim balonom s posadko: plovilo, ki bo tik pred vzletom visoko 213 metrov, ima prostornino več kot 800.000 kubičnih metrov.
Spremljanje (skoraj) v živo
A glavni namen podviga, ki poteka v okviru projekta Red Bull Stratos, še zdaleč ni podiranje rekordnih znamk, precej pomembnejša je njegova znanstvena vrednost. V tem pogledu izstopa predvsem razvoj tehnološko dovršene kapsule in kompresijske obleke, ki bosta neustrašnemu Avstrijcu pomagali preživeti v izjemno negostoljubnem okolju, dobili pa bodo tudi vpogled v to, kako se obnaša človeško telo pri preboju zvočnega zidu. Dognanja znanstvenikov, ki sodelujejo v projektu, naj bi v prihodnosti pripomogla k povečanju varnosti astronavtov.
Poskus se bo začel predvidoma ob 17:15 popoldne po našem času, ko naj bi se balon s pritrjeno kapsulo »odlepil« od zemlje. Načrtovano višino bo dosegel v dveh urah in pol, celotni spust pa naj bi trajal vsega deset minut.
Podvig bo mogoče spremljati tudi na spletni strani organizatorjev. Dogajanje bo snemalo več kamer, med njimi bodo nekatere pritrjene tudi na Baumgartnerjevo posebno obleko, posnetek pa bo dostopen z 20-sekundnim zamikom, predvsem za primer, če bi se drzni skok sprevrgel v tragedijo.
Korak v neznano
O visoki tveganosti projekta ni nobenega dvoma, saj gre za korak oziroma bolje rečeno skok v neznano. Ker je sistem za varno prekinitev leta, če pride do težav z balonom, učinkovit šele na višini več kot enega kilometra, bo rizičen že sam začetek vzpona v nebo, v poznejši fazi dviga pa bo nevarnost grozila predvsem zaradi izjemno ostrih razmer v okolici.
Na višini nad 19 kilometrov začnejo namreč nezaščiteni deli človeškega telesa zatekati, telesne tekočine pa zaradi nizkega pritiska zavrejo. Če k temu dodamo še ekstremno nizke temperature in zelo majhno vsebnost kisika na veliki višini, postane jasno, da je Felixovo življenje povsem odvisno od pravilnega delovanja kompresijske obleke in kapsule.
A tvegan je seveda tudi spust, predvsem načrtovano prebitje zvočnega zidu. Na voljo namreč ni nobenih natančnih podatkov o tem, kako se v takšnih okoliščinah obnaša človeško telo, znanstveniki pa se bojijo predvsem tega, da bi ga udarni val, ki bo ob tem šel skozi njegovo telo, vrgel iz ravnotežja v nenadzorovano vrtinčenje, med katerim bi lahko izgubil zavest. Zato bo ključnega pomena, da Baumgartner ves čas obdrži položaj z glavo proti tlom in z rokami ob trupu, v primeru, da mu to ne bo uspelo, pa mu bo v pomoč tudi posebno stabilizacijsko padalo.
Posledice preboja zvočnega zidu pa ne skrbijo pretirano vodje projekta Arta Thompsona, ki je za britansko medijsko hišo BBC pojasnil, da obstaja možnost, da Felix tega sploh ne bo opazil: »Ker bomo zvočni zid prebili na višini, kjer je zrak izjemno razredčen, bi moral biti udarni val bolj ali manj zanemarljiv.« Po njegovih besedah bi lahko drzni padalec močneje občutil »izstop« iz nadzvočne hitrosti, s katero bo predvidoma letel od 20 do 22 sekund, a se bo tudi to zgodilo na še vedno razmeroma »varni« višini 28 kilometrov.
Številna strokovna ekipa
Felixa Baumgartnerja med podvigom spremlja približno stočlanska ekipa vrhunskih strokovnjakov s številnih področij, od medicine do strojništva. V njej je tudi nosilec prejšnjega rekorda v prostih skokih z višine, upokojeni polkovnik ameriškega vojaškega letalstva Joe Kittinger, ki je leta 1960 skočil iz balona z višine 31,3 kilometra. Prav on bo ves čas na radijski zvezi z Baumgartnerjem, ko se bo ta začel vzpenjati v nebo. Kittinger je med svojim skokom dosegel najvišjo hitrost 988 kilometrov na uro, kar je še ena rekordna znamka, ki jo bo skušal danes preseči avstrijski padalec, obenem pa je tudi nosilec prej omenjenega rekorda v trajanju prostega pada.
Okno priložnosti se zapira
Ekipa projekta Red Bull Stratos je vratolomni skok sprva načrtovala za v torek, ko je Baumgartner že sedel v kapsuli, napolnjeni balon pa so morali nato tik pred zdajci pospraviti zaradi premočnega vetra. Vzlet ogromnega in nadvse občutljivega plovila namreč ni mogoč, če sunki vetra v pasu dobrih dvesto metrov, kolikor je visok balon, presegajo hitrost treh kilometrov na uro.
Težava je tudi v tem, da se več sto tisoč dolarjev vrednega balona, potem ko ga enkrat napihnejo, ne da še enkrat uporabiti (škodi torkovega spodrsljaja je treba prišteti še za 60 do 70 tisoč dolarjev helija, ki je šel v zrak), organizatorji podviga pa imajo zdaj na voljo le še eno tovrstno plovilo, zato bodo najbrž pred izvedbo naslednjega poskusa čakali na idealne okoliščine. Po poročanju agencij bodo vremenske razmere na območju Roswella dopuščale izvedbo drznega skoka predvidoma še do sredine novembra, če dotlej ne bodo izkoristili priložnosti, pa bi lahko naslednjič poskusili šele prihodnje poletje.
