»Pustite, da sodelujemo, pustite, da delamo na temelju enakopravnosti,« je danes izjavil dolgoletni ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je na tradicionalnem srečanju z novinarji predstavil stališča Moskve do svetovnih dogajanj v preteklem letu.

Nič novega ni povedal 68-letni prvi mož ruske diplomacije, ko je Zahodu očital, da se do Rusije obnaša, kakor da je vsem nekaj dolžna, njej pa ni dolžan nihče, ZDA pa obtožil, da še naprej poskušajo mednarodni skupnosti vsiliti svojo voljo z nasilnimi metodami. A tega Moskva ne bo dopustila, je poudaril Lavrov.

Za svetovno, zlasti pa evropsko javnost so bila najbolj zanimiva njegova pojasnila o tem, kaj se dogaja s sporazumom o prepovedi jedrskih raket kratkega in srednjega dometa, ki sta ga konec leta 1987 podpisala zadnji sovjetski voditelj Sergej Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan. Sedanji poglavar Bele hiše Donald Trump je namreč oktobra lani napovedal, da bodo ZDA iz njega izstopile, ker je Rusija začela uporabljati rakete, ki kršijo ta sporazum. Washington ga bo nehal spoštovati že na začetku prihodnjega meseca, prvi poskus pogajanja o preprečitvi takšnega scenarija pa je ta teden v Ženevi propadel.

Ameriško-ruski sestanek za zaprtimi vrati je bil razočaranje, je izjavila ameriška državna podsekretarka za nadzor nad oboroževanjem in mednarodno varnost Andrea Thompson, saj »Rusija še naprej krši dogovor in ni bila pripravljena pojasniti, kakšni so njeni načrti, da bi se vrnila k polnemu in preverljivemu izpolnjevanju«.

Moskvo v Washingtonu obtožujejo, da je začela svoje oborožene sile opremljati z novo raketo srednjega dometa (9M729 oziroma SSC-8), ki da je neposredna kršitev sporazuma, »njen doseg pa predstavlja neposredno grožnjo za Evropo«, je dejal ameriški zunanji minister Mike Pompeo. V Rusiji ne zanikajo obstoja te rakete, a po njihovem prepričanju ni v nasprotju z dogovorom. Pač pa tudi sami krivijo Američane, da so začeli uporabljati prepovedano oborožitev, med katero po ruskem mnenju spadajo nekatere ameriške rakete (hera, LRALT in MRT), brezpilotna letala (reaper in predator), ki da se v ničemer ne razlikujejo od raket kratkega in srednjega dosega, in protiraketni ščit na Poljskem in v Romuniji, ki da ga je mogoče čez noč spremeniti iz obrambnega v napadalni sistem. A ZDA ruskih argumentov sploh nočejo poslušati, temveč postavljajo ultimate in namerno zaostrujejo razmere, je po ženevskem srečanju povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Po njegovih besedah je sestanek pokazal, da so se v Washingtonu trdno odločili, da bodo izstopili iz sporazuma, zato bodo morali sami nositi vso odgovornost za takšno dejanje.

Lavrov je včeraj povedal, da so ameriški pogajalci prišli v Ženevo z ultimativnimi zahtevami, naj Rusija pod ameriškim nadzorom uniči to sporno raketo. Ponovil je, da si je Rusija še naprej pripravljena prizadevati, da bi rešili sporazum. »Upam, da bodo od Washingtona bolj odgovorno delovanje zahtevale tudi tiste evropske države, ki jim je to v interesu, nemara celo bolj kakor komurkoli drugemu, in ne bodo zgolj sledile repu ameriške politike in poslušno sprejemale izjav Nata, ki vso krivdo vali na Rusko federacijo in ignorira dejstva, ki smo jih predstavili in smo jih pripravljeni še dodatno predstaviti,« je povedal ruski zunanji minister.

Slovenija kot zgled sodelovanja

V dveurnem nastopu pred sedmo silo je Lavrov, ki je na položaju zunanjega ministra že od leta 2004, govoril še o drugih »klasičnih« temah, ki so povezane z ruskim »vmešavanjem« v mednarodne zadeve. Ameriški mediji, ki svojega predsednika obtožujejo, da je ruski agent, po njegovih besedah ponižujejo novinarske standarde. Začudil se je tistim, ki se pritožujejo nad negativnimi učinki ruskih sankcij, in jim odgovoril, da so to zgolj protiukrepi, ki pa jih bo Rusija odpravila takoj, ko bodo sankcije ukinili tisti, ki so jih začeli uvajati.

Ukrajino je Lavrov znova obtožil, da ne spoštuje minških dogovorov, japonski oblasti, ki pričakuje skorajšnjo rešitev ozemeljskih sporov in podpis mirovnega sporazuma, pa je sporočil, da bo morala priznati rezultate druge svetovne vojne. To, kar počnejo z rusko manjšino v baltskih državah, po njegovem ni v čast evropskim vrednotam. Lavrov je obsodil tudi uničevanje spomenikov sovjetskim osvoboditeljem po Evropi, za zgled prijateljskega sodelovanja na tem področju pa je postavil Slovenijo, ki skrbi za spomin na padle ruske in sovjetske vojake. Zato bodo po njegovih besedah tudi v Rusiji odkrili spomenik, s katerim se bodo spomnili Slovencev, ki so izgubili življenje v spopadih na ruskem ozemlju.