Signal številnim, da lahko Kremelj zelo hitro izgubi vpliv
Pohod Wagnerja proti Moskvi bo kljub umiku imel posledice tako za vojno v Ukrajini, kot za samo Rusijo. Pokazala se je šibkost ruskega režima. Da lahko Kremelj hitro izgubi vpliv, so videli tudi številni drugi akterji v Ruski federaciji, kot so manjšine, v pogovoru analizira poznavalec posovjetskega prostora in nekdanji diplomat Denis Mancevič.
Kakšni so vzroki za Wagnerjev pohod proti Moskvi in nato umik?
Jevgenij Prigožin išče nove vzvode moči. Gre za vprašanje prerazporejanja moči predvsem ruskih obrambno-varnostnih struktur, v kasnejši fazi pa tudi političnih in ekonomskih moči. Sobotni dogodki so se napovedovali že zadnjih nekaj tednov ali mesecev. Prigožin je namreč šel v odprt konflikt z vojaškim poveljstvom, predvsem obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki je že desetletja tesen politični zaveznik Vladimirja Putina, in generalštabom. Da so te napetosti v nekem trenutku eskalirale, torej ni presenečenje. Zadnji povod za te dogodke pa se je zgodil pred dvema tednoma, ko je Putin dal ukaz, naj paravojaške milice, predvsem Wagner, podpišejo sporazum z ruskimi obrambnimi silami in preidejo pod njihovo poveljstvo. To je bilo nesprejemljivo za Prigožina, ki si je prizadeval ravno nasprotno.
Kaj nam ti dogodki kažejo o Putinovem režimu?
Vseh razsežnosti še ne vidimo, tako da bo na podrobnejšo analizo treba počakati. Prvi znaki kažejo, da to nikakor ni utrdilo Putinove moči, ampak je pokazalo šibkost, pa ne le Putina samega, ampak centralnih oblasti v Kremlju. Putinov nagovor v soboto dopoldne je bil eden šibkejših v zadnjih dveh desetletjih. Priznal je namreč, da so ruske oblasti izgubile nadzor nad ozemlji, ki jih je začasno zavzel Wagner. Ni znal napovedati rešitve in je pozval Wagnerjevce, naj odložijo orožje, in s tem pokazal na šibkost režima. Po moji oceni ta ni bil tako šibek vse od začetka 21. stoletja, ko je divjala druga čečenska vojna. Hkrati je to signal drugim akterjem v Ruski federaciji, predvsem znotraj posameznih regij, kjer živijo manjšine, torej v Čečeniji, Dagestanu in drugje, da lahko Kremelj zelo hitro izgubi vpliv. Destabilizacija Rusije se bo nadaljevala.
Posledice sobotnih dogodkov bodo daljnosežne.
Nedvomno. Posledice bodo gotovo za fronto v Ukrajini; sobotni dogodki in Wagnerjev umik je precej spremenil pozicijo moči. Drugič pa se je pokazala nezmožnost poveljevanja v ruskih varnostno-obrambnih silah znotraj Rusije. Rostov na Donu, kjer je Wagner zavzel pozicije, je pomembno logistično središče in center poveljevanja južnih oboroženih sil Ruske federacije. Da pri tem niso naleteli na odpor, kaže na resne težave znotraj ruskega političnega, varnostno-obveščevalnega in obrambnega sistema. To so vsi videli, tega ni bilo mogoče skriti. Župan Moskve je odpovedal vsa praznovanja in za ponedeljek sklical dela prosti dan. Da je paravojaška milica, ki v zadnjih mesecih jasno napada rusko poveljstvo, zavzela kar nekaj mest brez odpora, kaže na strukturno šibkost znotraj Rusije. Na to mnogi že kar nekaj časa opozarjamo, ampak doslej se mogoče v teh razsežnostih ni pokazala.
Kakšne bodo posledice za vojno v Ukrajini?
Za zdaj lahko podamo ocene na podlagi pomanjkljivih informacij. A Putin se izjemno boji potrebe po nadaljnjem vpoklicu rezervistov in splošni mobilizaciji. Zaenkrat mu ni bilo treba ponoviti mobilizacije iz lanskega septembra, ker je Wagnerju uspelo nabirati zapornike, plačance in jih slabo oborožene pošiljati na fronto, kjer so s fizično prisotnostjo zaustavljali ukrajinsko protiofenzivo. Zdaj so razmere drugačne, saj je veliko Wagnerjevcev padlo, drugič pa je Prigožin vojake odpoklical in so nastopili proti Moskvi. Zato se postavlja vprašanje, kdaj se bo pokazala potreba po dodatni mobilizaciji v Rusiji. Že prvi val mobilizacije je pokazal, da je to zelo nepriljubljeno in lahko zamaje zaupanje v režim.
