Šiitski verski vodja pozval k hitri sestavi nove iraške vlade

Ajatola Ali al Sistani je zaradi grožnje sunitskih skrajnežev politične stranke v Iraku pozval, naj novo vlado sestavijo do torka.

Objavljeno
27. junij 2014 17.13
Posodobljeno
27. junij 2014 17.13
IRAQ-UNREST
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Bagdad - Najvišji šiitski verski voditelji ajatola Ali al Sistani je iraške politične stranke opozoril, da država nujno potrebuje trdno vodstvo, ki se bo zoperstavilo grožnji sunitske milice Islamska država Irak in Levant (Isil). Imenovanje novega vodstva - premiera, predsednika in predsednika parlamenta - je po njegovih besedah »prvi korak politične rešitve, ki jo v tem trenutku iščejo vsi«, zato bi morala država dobiti novo vodstvo še pred torkovim zasedanjem parlamenta.

Z besedami Sistanija, ki med iraškimi šiit nosijo veliko težo - na njegov poziv k uporu proti Isilu se je 13. junija odzvalo na deset tisoče šiitov -, se tako še stopnjuje pritisk na iraške politične stranke po sestavi vsevključujoče vlade. A premier Nuri al Maliki vztrajno zavrača pozive k sestavi vlade, v katero bi bile vključene vse verske in etnične skupine, s pojasnilom, da bi se s tem izneverili volivcem, ki so na aprilskih volitvah podprli njegovo zavezništvo šiitskih strank. Pred političnimi bloki, ki zastopajo šiite, sunite in Kurde, je tako zahtevna naloga, dvomov, da bodo dosegli soglasje v pičlih štirih dneh, ne manjka. Po zadnji volitvah leta 2010 so namreč potrebovali devet mesecev za sestavo nove vlade.

A se država tokrat spopada z vztrajnim napredovanjem skrajnega gibanja Isil, katerega glavni cilj je ustanovitev sunitskega kalifata na ozemlju Sirije in Iraka. Francoska tiskovna agencija AFP danes poroča o silovitih spopadih za mesto Tikrit, ki so ga pred tedni zasedli pripadniki gibanja Isil, pri tem pa zajeli več deset rekrutov iraških varnostnih sil.  Po poročanju organizacije Human Rights Watch so jih 190 pozneje usmrtili. Današnji spopadi so bili najhujši v bližini tamkajšnje univerze.

Zaradi nasilja je moralo svoje domove v Iraku zapustiti na deset tisoče ljudi. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je danes pozvala k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki bi organizacijam omogočili dostop do pomoči potrebnih. Ta mesec je pomoč prejelo 10.000 Iračanov. »A to je le kaplja v morje, če pomislimo na deset tisoče razseljenih zaradi spopadov, ki divjajo v krajih Mosul, Tal Afar, Tikrti in ob cesti, ki vodi južno do Bagada,« je povedala predstavnica IOM Mandie Alexander.

Pojasnila je, da nasilje in cestne zapore humanitarnim delavcem onemogočajo dostop do beguncev. »Ne morejo nas doseči in mi ne moremo doseči njih. Irak, ki smo ga poznali, ne obstaja več,« je povedala.