Širitev celi vojne rane
Zelena luč za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo bo spet v igri oktobra.
Odpri galerijo
Začetek pogajanj bi bilo priznanje pomenu sporazumov Skopja z Atenami in Sofijo, ki sta zgled za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj za regijo in zunaj nje. FOTO: Ognen Teofilovski/Reuters
Ministri EU za evropske zadeve na današnjem zasedanju v Luxembourgu niso dali zelene luči za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. EU ni izpolnila svojih zavez, pod vprašaj pa je postavila tudi verodostojnost širitvene politike.
Čeprav EU tvega nazadovanje pri uresničevanju nujnih reform v regiji, se ne drži svojih zavez. Širitveni proces naj bi temeljil na rezultatih, ki jih vse države članice EU še niso pripravljene prepoznati. Nasprotniki začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo zanemarjajo, da je širitveni proces tudi sredstvo za celjenje vojnih ran. Najbrž podcenjujejo tudi nevarnost, ki preži na članice EU, če Balkan ne bo končal tranzicije in vključevanja v evropske povezave.
Po vzpostavitvi nove evropske administracije, ki je zaradi volilnih rezultatov polna neznank, lahko računa na pozitivne novice le Skopje, ki čaka nanje že od leta 2005. To bi bilo pričakovano priznanje pomenu sporazumov Skopja z Atenami in Sofijo, ki sta zgled za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj za regijo in zunaj nje. Začetek pogajalskega procesa z Albanijo je povezan tudi z rešitvijo globoke politične krize v državi, ki je Tirana, čeprav je s korenito in ambiciozno reformo pravosodja izpolnila zahtevane pogoje, verjetno ne bo presegla do konca poletnega premora. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je izrazil prepričanje, da končna odločitev za obe državi padla oktobra.
Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je ocenil, da sta Severna Makedonija in Albanija opravili domačo nalogo. Zavrnil je očitek, da gre za navidezno prijateljstvo do obeh držav. Kot je pojasnil, Nemčija ne zavira njunega širitvenega napredka, vendar je evropska komisija predstavila širitvena poročila prepozno, tako da bundestag nima dovolj časa, da bi jih ustrezno proučil. Isti argument navaja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, dejansko pa je problem nenaklonjenost temu koraku na desnosredinskem polu nemške koalicije.
Začetku pogajanj z obema državama nasprotujejo v Franciji in na Nizozemskem, ki sta ga blokirali že lani zaradi strahu pred nezadovoljstvom lastnih volivcev. Nizozemski parlament je sprejel celo resolucijo proti začetku pogajanj z Albanijo v tem letu zaradi nezadostnega boja proti korupciji. Amsterdam ne nasprotuje začetku pogajanj s Severno Makedonijo.
Z blokado celotnega širitvenega procesa grozi Ciper, če se EU ne bo opredelila do ravnanja Turčije, ki po mnenju Nikozije nezakonito vrta naravni plin v vzhodnem Mediteranu. Članice EU o začetku pristopnih pogajanj odločajo s soglasjem, ki ga za zdaj ni na vidiku. Kljub dejstvu, da začetek pogajanj sproži le dolg in zahteven proces, ki je v primeru najmlajše članice Hrvaške trajal osem let.
Skupina trinajstih prijateljic širitve EU na Zahodni Balkan – Slovenija, Češka, Italija, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Bolgarija, Malta, Avstrija in Poljska – je pozvala vse deležnike v EU, naj podprejo odločitev o začetku pogajanj z obema državama. Po njihovem bi bila zelena luč pomembna spodbuda za vso regijo, ki bi prinesla koristi za vse. Kljub njihovim svarilom, da je na kocki tudi verodostojnost EU, in vnovičnemu priporočilu evropske komisije, ministri za evropske zadeve niso sprejeli pozitivne odločitve.
Čeprav EU tvega nazadovanje pri uresničevanju nujnih reform v regiji, se ne drži svojih zavez. Širitveni proces naj bi temeljil na rezultatih, ki jih vse države članice EU še niso pripravljene prepoznati. Nasprotniki začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo zanemarjajo, da je širitveni proces tudi sredstvo za celjenje vojnih ran. Najbrž podcenjujejo tudi nevarnost, ki preži na članice EU, če Balkan ne bo končal tranzicije in vključevanja v evropske povezave.
Navidezno prijateljstvo Nemčije
Po vzpostavitvi nove evropske administracije, ki je zaradi volilnih rezultatov polna neznank, lahko računa na pozitivne novice le Skopje, ki čaka nanje že od leta 2005. To bi bilo pričakovano priznanje pomenu sporazumov Skopja z Atenami in Sofijo, ki sta zgled za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj za regijo in zunaj nje. Začetek pogajalskega procesa z Albanijo je povezan tudi z rešitvijo globoke politične krize v državi, ki je Tirana, čeprav je s korenito in ambiciozno reformo pravosodja izpolnila zahtevane pogoje, verjetno ne bo presegla do konca poletnega premora. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je izrazil prepričanje, da končna odločitev za obe državi padla oktobra.
Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je ocenil, da sta Severna Makedonija in Albanija opravili domačo nalogo. Zavrnil je očitek, da gre za navidezno prijateljstvo do obeh držav. Kot je pojasnil, Nemčija ne zavira njunega širitvenega napredka, vendar je evropska komisija predstavila širitvena poročila prepozno, tako da bundestag nima dovolj časa, da bi jih ustrezno proučil. Isti argument navaja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, dejansko pa je problem nenaklonjenost temu koraku na desnosredinskem polu nemške koalicije.
Blokada Cipra zaradi spora s Turčijo
Začetku pogajanj z obema državama nasprotujejo v Franciji in na Nizozemskem, ki sta ga blokirali že lani zaradi strahu pred nezadovoljstvom lastnih volivcev. Nizozemski parlament je sprejel celo resolucijo proti začetku pogajanj z Albanijo v tem letu zaradi nezadostnega boja proti korupciji. Amsterdam ne nasprotuje začetku pogajanj s Severno Makedonijo.
Z blokado celotnega širitvenega procesa grozi Ciper, če se EU ne bo opredelila do ravnanja Turčije, ki po mnenju Nikozije nezakonito vrta naravni plin v vzhodnem Mediteranu. Članice EU o začetku pristopnih pogajanj odločajo s soglasjem, ki ga za zdaj ni na vidiku. Kljub dejstvu, da začetek pogajanj sproži le dolg in zahteven proces, ki je v primeru najmlajše članice Hrvaške trajal osem let.
Skupina trinajstih prijateljic širitve EU na Zahodni Balkan – Slovenija, Češka, Italija, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Bolgarija, Malta, Avstrija in Poljska – je pozvala vse deležnike v EU, naj podprejo odločitev o začetku pogajanj z obema državama. Po njihovem bi bila zelena luč pomembna spodbuda za vso regijo, ki bi prinesla koristi za vse. Kljub njihovim svarilom, da je na kocki tudi verodostojnost EU, in vnovičnemu priporočilu evropske komisije, ministri za evropske zadeve niso sprejeli pozitivne odločitve.
