Skrivnosti »rumene hiše«, kjer so domnevno odstranjevali organe

Podgorica – V Albaniji so se ostro odzvali na poročilo posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja o nezakoniti trgovini s človeškimi organi na Kosovu in v Albaniji. Predsednica albanskega parlamenta Jozefina Topalli je izjavila, da je poročilo »popolna zloraba položaja nekega člana parlamentarne skupščine Sveta Evrope«. Napovedala je ustanovitev komisije sodnomedicinskih strokovnjakov, ki naj bi začela preiskovati razloge in cilje, zaradi katerih je sestavil in objavil takšno poročilo.

»Ne le da je protialbansko ter usmerjeno proti naši državi in miru v regiji, ampak je usmerjeno tudi proti našim partnerjem po vsem svetu,« je povedala Topallijeva.

A nekateri albanski mediji opozarjajo, da je Marty s svojo preiskovalno skupino pred dvema letoma obiskal Albanijo, vendar se družina Katuci iz »rumene hiše« na severu Albanije z njim ni hotela pogovarjati. Takrat so tudi prebivalci vasi Ribe – v njej je domnevno delovalo taborišče, v katerega so pripadniki OVK premeščali Srbe s Kosova – dve uri preprečevali Martyjevi skupini, da bi si ogledala »rumeno hišo«. V njej so med letoma 1999 in 2001 domnevno odstranjevali organe ugrabljenim Srbom s Kosova.

Starešina družine, enainosemdesetletni Abdullah Katuci, je takrat od Martyja zahteval, naj mu pokaže dokumente, na podlagi katerih bi imel pravico začeti preiskovati njegovo hišo. Povedal mu je, da takšno preiskavo lahko odobri samo albanska oblast. Drugi člani družine so vzklikali, da nikomur niso storili nič žalega in da bi radi oprali sramoto s svojega imena. Albanski pravosodni minister Enkeled Alibeaj je Martyju sporočil, da na albanskem ozemlju lahko preiskuje samo albansko tožilstvo in da tega ne morejo početi tuji državljani.

»Rumene hiše« si ni smela ogledati niti skupina srbskega tožilca Vladimirja Vukčevića, ki je trdil, da je pred tem poslušal pričevanja očividcev tega zločina. Še pred tem, leta 2004, ko so preiskovalci haa­škega sodišča preiskali »rumeno hišo« in blizu nje odkrili sledove krvi, gazo in injekcije, prebivalci niso dovolili, da bi preiskovalci na tamkajšnjem pokopališču izkopali trupla. Trdili so, da so na njem pokopani samo njihovi sorodniki, preiskave pa nato niso nadaljevali.

Po podatkih nekdanje haaške tožilke Carle del Ponte so leta 1999 kosovski Albanci s tovornjaki prepeljali na sever Albanije tristo ugrabljenih oseb. Zapornike so najprej zaprli v taborišča v krajih Kukes in Tropoje. Mlajše in vitalnejše zapornike so pregledali zdravniki, hranili so jih in nihče jih ni pretepal, nato pa so jih premestili v druga središča v Burrelu in okolici. Neko skupino so zaprli v barako za »rumeno hišo« dvajset kilometrov južno od tega mesta. V eni izmed sob v »rumeni hiši« so uredili operacijsko dvorano, v kateri so kirurgi odstranjevali organe zapornikom. Organe so nato prek letališča Rinas pri Tirani poslali v tuje kirurške klinike, kjer so jih presadili v telesa strank, ki so zanje plačale.