Slovenija začenja mandat v Varnostnem svetu ZN
Slovenija je danes uradno začela mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki traja do 31. decembra 2025, praktično pa bo soodločanje pri vprašanjih svetovnega miru in varnosti začela v torek, 2. januarja, ker je palača narodov zaradi praznika 1. januarja prazna.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob nastopu mandata sporočila, da gre za veliko priložnost, a hkrati tudi odgovornost, saj so kljub globalni povezanosti in soodvisnosti aktualne razmere v svetu zahtevne in kompleksne. »Prav zato si bomo še posebej prizadevali, da bomo branik miru, blaginje in varnosti,« je sporočila in zagotovila, da je ekipa v New Yorku, ki jo bo sestavljalo okoli 30 ljudi, dobro pripravljena in visoko motivirana ter želi pustiti svoj pečat.
Da Slovenija mandat začenja v trenutku vse večjih kriz in izzivov mednarodne skupnosti, zaradi česar je njena vloga nestalne članice toliko pomembnejša, meni tudi predsednik vlade Robert Golob. V tej luči je izpostavil predsedovanje Slovenije VS ZN septembra prihodnje leto, ko da bomo imeli priložnost za prihodnost multilateralizma.
»Odgovornost bo velika, ampak ta velikost in teža nas ne smeta odvrniti od tega, da ne bi ukrepali in bili aktivni. Želim si, da bi bili ambiciozno realni in nesebični ter da bomo nadaljevali z načelnostjo in enakimi standardi glede dosjejev na dnevnem redu VS OZN. Sodelovali bomo z ostalimi člani VS OZN. Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci. Gradili bomo partnerstva in koalicije s članicami ter iskali skupne točke z vsako posebej. Verjemimo vase in takrat bodo v nas verjeli drugi,« je dejal Golob in dodal, da »kot nestalna članica VS OZN bomo nadaljevali z angažmajem na področju človekovih pravic, ki so predpogoj za mir in varne družbe, za enakost spolov, doseganja ciljev trajnostnega razvoja in pravičnejšega sveta. Ne bomo pozabili na pomen solidarnosti in humanosti. Tako velike potrebe po solidarnosti kot je danes, v zadnjih 75. letih še ni bilo.«
Vprašanje miru
Varnostni svet ZN je najpomembnejši organ svetovne organizacije, ki odloča o vprašanju mednarodnega miru in varnosti. Ima 15 članic, od tega pet stalnih (ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija) in deset voljenih z mandatom dveh let, pri čemer jih Generalna skupščina ZN vsako leto izvoli po pet.
Za Slovenijo je to že drugo članstvo v Varnostnem svetu, kjer je bila že leta 1998 in 1999, ko je misijo pri ZN vodil poznejši predsednik republike Danilo Türk. Njegov namestnik je bil takrat Samuel Žbogar, ki je zdaj posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu, misijo pri ZN pa še vedno vodi veleposlanik Boštjan Malovrh.
Med prioritetami Slovenije bodo po Žbogarjevih besedah evropske teme od Ukrajine do Balkana, Armenije in Cipra, pa seveda Bližnji vzhod, še posebej z vidika človekovih pravic v Gazi. Da se jim bo posvečala, je Slovenija v kampanji obljubila tudi afriškim državam. Sicer pa bo Slovenija zadolžena tudi za odbora za sankcije proti skupinam v Iraku in Libanonu.
Tematska prednostna področja delovanja Slovenije v Varnostnem svetu, ki sta jih potrdila vlada in tudi DZ, vključujejo preprečevanje konfliktov, zaščito prebivalstva v oboroženih spopadih, vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanje spopadov ter podnebne spremembe.
Z vstopom v Varnostni svet ZN je zaživela tudi posebna spletna stran, ki bo osrednja spletna stran z ažurnimi informacijami o aktualnem dogajanju v VS ZN ter delovanju in pobudah Slovenije v tem organu, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
