Sojenje neonacistom: Morilka ali iskalka človeške topline?

V Münchnu se je začel mamutski sodni proces proti »nacistični nevesti« Beate Zschäpe.

Objavljeno
06. maj 2013 21.53
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Pod varnostnimi ukrepi, kakršnih niso videli od procesov proti skrajnolevičarskim teroristom RAF, se je v Münchnu začel proces proti Beate Zschäpe, edini preživeli članici morilske neonacistične trojke Nacionalsocialistično podzemlje (NSU).

V več kot desetletju skrivanja pred oblastmi sta pokojna Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt ubila devet priseljencev in policistko, tožilstvo pa bo zdaj poskušalo dokazati, da je bila tudi njuna danes 38-letna partnerica Beate Zschäpe del morilskega stroja, odgovornega za še najmanj dve eksploziji in petnajst ropov. Po zadnjem, ki se je ponesrečil, sta se Mundlos in Böhnhardt novembra 2011 ustrelila v turinškem Eisenachu, Zschäpejeva pa je zažgala njihovo stanovanje v Zwickauu in se nekaj dni pozneje predala policiji. Od tedaj vsaj uradno molči, sorodniki žrtev, med katerimi je bilo osem malih turških podjetnikov, en grški ter policistka Michele Kiesewetter, pa upajo, da bodo vsaj med procesom, ki naj bi zaradi razsežnosti zločinov in gigantske preiskave trajal več let, dobili zadoščenje. Poleg Zschäpejeve so na zatožni klopi v bavarski prestolnici še štirje pripadniki nemških skrajnodesničarskih gibanj, obtoženi, da so morilski trojki pomagali z dokumenti, orožjem in drugim.

Proces se je že začel nesrečno, potem ko vrhovni sodnik Manfred Götzl turškim medijem ni dodelil stalnih sedežev in mu je ustavno sodišče ukazalo, naj napako popravi. V drugi tekmi za medijske sedeže so praznih rok ostali številni veliki nemški mediji, prostor pa so dobile ženske revije in nepomembne radijske postaje. Med tistimi, ki so v ponedeljek stali v vrsti za petdeset prostih sedežev, pa niso bili le novinarji: turški konzul se je drenjal za vstop s prijatelji obtoženih neonacistov – in z ljudmi, kot je 68-letni upokojenec Helmut Sieber, ki je prvi v vrsti stal vso noč z nedelje na ponedeljek. »Dokler v sodno dvorano pridejo ljudje kot jaz, mesta ne bodo dobili skrajni desničarji,« je povedal nemškim medijem. Takoj za njim je stal dopisnik največjega turškega časopisa Zaman, pa tudi jezni novinarji nemških medijev, ki verjamejo, da je sodnik hudo zgrešil že pri prvi nalogi razdeljevanja sedežev.

Bo vsaj proces potekal brez zapletov? Na zatožni klopi namreč niso le Zschäpejeva in njeni domnevni pomagači, ampak tudi vsa nemška roka pravice, ki je umore celo desetletje pripisovala medsebojnim obračunom v priseljeniških skupnostih, pa čeprav so obveščevalne službe kot informante plačevale tudi nekatere neonaciste, ki so pomagali morilski NSU – in potem celo uničevale dokumente o tem. Strategija, ki jo bodo za obrambo obtoženke ubrali trije odvetniki s pomenljivimi priimki Wolfgang Stahl (jeklo), Wolfgang Heer (vojska) in Anja Sturm (vihar), pa se je nakazala že kmalu po začetku procesa, ko so se pritožili zaradi osebne preiskave. Obtoženka pred sodiščem vztrajno molči, »jeklo, vojska in vihar« pa že trdijo, da bo medijsko označevanje njihove klientke za nacistično nevesto ali hladnokrvno morilko vplivalo na proces in oviralo nepristranost sodnikov.

Če pa se to ne bo posrečilo, odvetniki trdijo, da je obtoženka pri svojih prijateljih iskala le toplino, saj jo je mati čustveno in drugače zanemarjala, očeta romunskega rodu, ki je umrl leta 2000, pa sploh nikoli ni srečala. Preiskave njenega računalnika res kažejo, da se je bolj kot za politiko zanimala za pornografijo in izletniške točke, v zaporu pa jo je najbolj skrbela sveža barva njenih dolgih las. Tudi med odmorom na sodišču se je, so poročali iz sodne dvorane, poigravala s prameni – in se spogledovala z varnostnikom. Pred tem pa je fotografom arogantno in demonstrativno pokazala hrbet.

Norveški množični morilec Anders Breivik, ki je Beate Zschäpe pozval, naj proces izkoristi za širjenje skrajnodesničarske propagande, zato morda ne bo dobil svojega, po drugi strani pa tudi nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich tožilce poziva k skrbnosti. Zschäpejeva bo namreč dobila dosmrtno kazen le, če jo bodo spoznali za soodgovorno za umore, če pa ji bodo dokazali le pomoč pri njih, se bo po največ petnajstih letih morda res lahko naselila v katerem od mest, kjer sta njena pajdaša ubijala in ranila nedolžne ljudi le zato, da bi priseljencem odvzeli veselje do bivanja v Nemčiji.

Strokovnjaki domnevajo, da bo proces trajal več kot dve leti in stal najmanj tri milijone evrov, v vlogi sotožnikov nastopa osemdeset ljudi s šestdesetimi odvetniki, napovedujejo pa zaslišanje 606 prič. V ponedeljek je tudi nemška kanclerka Angela Merkel zagotovila, da hkrati s sodnim procesom poteka politično obravnavanje umorov, ki mora poskrbeti, »da se nikoli ne bodo ponovili«.