Tiskane izdaje
»Internet stavka,« je bil danes eden od najbolj priljubljenih naslovov v ameriških medijih. Spletni uporabniki so najbolj občutili 24-urno ugasnitev angleške različice zelo obiskane in največje enciklopedije na svetu Wikipedia, ki je v nedeljo praznovala 11. rojstni dan. A ta je bila za bolj spretne zgolj simbolična, saj so blogerji in tviteraši zelo hitro poučili občestvo, kako se izogniti blokadi in svobodno deskati po uradno sicer nedostopnih straneh. Zatemnitvenemu protestu proti dvema zakonskima predlogoma, ki sta v postopku obravnavanja v obeh kongresnih domovih, so se pridružila tudi druga spletišča, iskalnik Google pa je v znak protesta zatemnil svoj logotip.
Glasbeni in filmski ustvarjalci, ki jih je podprla vplivna trgovinska zbornica, se že leta pritožujejo, da jim spletni pirati kradejo težko prisluženi dobiček. V združenju glasbene industrije (RIAA) pravijo, da se je zlasti zaradi piratstva njihova prodaja leta 2010 zmanjšala za 11 odstotkov glede na prejšnje leto. Podobne pritožbe je slišati iz filmske in televizijske industrije (MPAA), ki zaposluje okoli 2,2 milijona ljudi v vseh 50 zveznih državah, v zadnjih 14 letih pa je kongresnikom odštela za več kot tričetrt milijona sponzorskih sredstev. Zagovorniki ostrejše zakonodaje so samo lani za lobiranje porabili 92 milijonov dolarjev, zato ni nikogar začudilo, ko je konec lanskega leta po nekaterih razpravah na Kapitolskemu griču postalo jasno, da imajo podporo.
Takoj so skočili v zrak tako »internetni cestarji«, kakor spletne ponudnike vsebine včasih zmerjajo njeni ustvarjalci, kakor borci za svobodo na svetovnem medmrežju. V največjih spletnih podjetjih trdijo, da bi nova zakonodaja ogrozila prihodnje inovacije in delovna mesta v tej industriji, zagovorniki medmrežnih svoboščin pa so prepričani, da hoče država pod pretvezo boja proti kriminalu nadzirati in cenzurirati spletne vsebine.
Soustanovitelj Googla Sergej Brin se je pritožil, da bi se ZDA s sprejetjem zakona o piratstvu na spletu (Stop Online Piracy Act, Sopa) v zveznem predstavniškem domu in malce blažjega senatnega zakona (Senate's Protect Intellectual Property Act, Pipa) ZDA uvrstile ob bok najbolj tiranskim režimom. Ustanovitelji velikanov, kakor so Google, Twitter, Wikipedia in Yahoo, pa so v odprtem pismu zapisali, da dajejo predlagani zakoni »ameriškim oblastem moč spletne cenzure s podobnimi tehnikami, kakor jih že uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran«.
V zadnjih tednih je »Silicijeva dolina« dokazala, da nima nič manj denarja in lobističnih spretnosti od »Holywooda«. Že pred dnevi so na Kongresnem griču nekateri vodilni republikanci, ki so bili prej najbolj goreči zagovorniki protipiratskih zakonov, začeli glasno razmišljati, da so zakonski predlogi preostri. V nedeljo se je pomislekom pridružila tudi Bela hiša.
»Čeprav verjamemo, da spletno piratstvo na tujih spletnih straneh predstavlja problem, ki zahteva resne zakonodajne odgovore, pa ne bomo podprli zakonodaje, ki omejuje svobodo govora ter ogroža dinamiko in inovativnost interneta,« so zapisali v izjavi, ki so jo številni komentatorji razumeli kot grožnjo, da bo predsednik Barack Obama takšen zakon »zatemnil« z vetom.
