Tiskane izdaje
Buchenwald – Tomaž Vuk iz Mirna pri Gorici je star častitljivih 86 let, a je ta konec tedna prišel na obletnico osvoboditve koncentracijskih taborišč Buchenwald in Dora. Danes je minilo 69 let, odkar so taboriščniki pred prihodom ameriških sil sami osvobodili taborišče, v katerem so nacisti ubili 51.000 ljudi.
V koncentracijski taborišči komaj 10 kilometrov od Goethejevega in Schillerjevega Weimarja so nacisti med julijem 1937 in aprilom 1945 zaprli okrog četrt milijona ljudi, med njimi tudi okrog 1800 Slovencev, od katerih jih je preživelo le 1000. Niso pa nas zlomili, se spominja Tomaž Vuk, ki so ga kot mladega partizana zajeli med spremljanjem ranjene partizanke: »Podtalno smo se organizirali, prepričani smo bili o zmagi!« Med zavezniškim bombardiranjem poleti 1944 so tisti, ki so proizvajali orožje, v kuhinjski kurilnici skrili na desetine pušk in mitraljezov in ko so se začeli približevati zavezniški tanki, so udarili tudi sami.
»Ko so prišli Američani, sem tehtal dvaintrideset kilogramov,« je povedal Tomaž Vuk, ki je na nekdanjem osrednjem trgu pred taboriščnimi barakami skupaj z veleposlanico Slovenije v Nemčiji Marto Kos položil venec. Venec je pri spominskem središču položila tudi delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pod vodstvom Janija Aliča. Njegovega očeta Janeza so po kapitulaciji Italije med vračanjem iz italijanskega taborišča zajeli Nemci in ga poslali v Buchenwald.
Že med osvobajanjem so taboriščniki zajeli okrog 100 esesovcev, ko so se konec maja prek Češke vračali v Jugoslavijo, pa so Rusi v Bratislavi po tetoviranem kljukastem križu pod pazduho tudi med njimi prepoznali in odstranili štiri esesovce, banatske Nemce. Mnogi taboriščniki so sicer za vedno ostali v nemških koncentracijskih taboriščih, med njimi vojaški referent Osvobodilne fronte v Šempetru pri Gorici Franc Nemec, ki je v zapuščenih kasarnah Bölcke koncentracijskega taborišča Dora umrl le teden pred osvoboditvijo.
»Ker je bil kmet, so ga poslali v gradbeno brigado, ki je morala do onemoglosti popravljati ceste in železnice,« je povedal njegov sin Boris Nemec, predstavnik Slovenije v mednarodnem odboru Buchenwald - Dora. Povedal je tudi, da njegovi materi, partizanski vdovi, ni bilo lahko niti po vojni, ko so nove oblasti kmetom, tudi partizanom, določile obvezno oddajo pridelkov.
