Spomin na žrtve genocida v Srebrenici

Sarajevo – Letos mineva 19 let od genocida v Srebrenici, v katerem je umrlo približno 8000 ljudi, večinoma moških in dečkov. V Sarajevu so se poklonili 175 žrtvam, katerih posmrtne ostanke bodo ob današnji obletnici pokopali v Potočarih pri Srebrnici.

Tovornjaki, ki so prevažali posmrtne ostanke, so se na kratko ustavili tudi pred stavbo predsedstva BiH, kjer jih je v tišini in z veliko žalostjo pričakala množica Sarajevčanov. Med tistimi, ki so umrlim izkazali poslednjo čast, je bila tudi Hasa Vranjkovina. Posmrtne ostanke njenega brata so našli 19 let po njegovi smrti. »Ubiti so bili vsi moški iz moje družine,« je povedala 77-letnica. Žalostni sprevod je prišla pospremit tudi Ramiza Pilav, ki je pred tremi leti pokopala svojega moža in 16-letnega sina, oba ubita med genocidom. »Vsakokrat imam občutek, da mimohod konvoja skrajša življenje preživelih. Bolečina je tako velika. A moramo biti tukaj, da ne bomo pozabili, kaj se je zgodilo. To je naša obveza do umrlih,« je dejala 54-letnica.

V BiH vsako leto pred obletnico genocida na novo najdene ali identificirane posmrtne ostanke žrtev srebreniškega genocida s konvojem peljejo skozi Sarajevo in jih nato pokopljejo v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Doslej so iz množičnih grobišč v bližini Srebrenice izkopali ostanke 6066 žrtev in jih pokopali v spominskem centru Potočari.

Dodik genocid spet zanikal

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je v sredo ponovno zanikal, da se je v Srebrenici zgodil genocid. »Nemogoče je sprejeti kvalifikacijo genocida samo zato, ker tako misli predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegović ali nekateri tujci, ki so pohiteli s tovrstno kvalifikacijo,« je v Bijeljini po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Dodik. Dodal je, da se je v Srebrenici po njegovem mišljenju zgodil »velik zločin«, za katerega morajo odgovarjati posamezniki.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi aprila 1993 mesto razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije označili za genocid. Evropski parlament je leta 2009 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.