Tiskane izdaje
Izraelske oblasti so po lastnih navedbah operacijo Steber oblakov, v kateri je doslej izgubilo življenje več kot sto Palestincev, od tega vsaj polovica civilistov, sprožile v odgovor na čedalje pogostejše raketne provokacije palestinskih skrajnežev. Ti so v zadnjih letih proizvedli oziroma pretihotapili v Gazo zajeten arzenal smrtonosnih, pa čeprav precej nezanesljivih izstrelkov, pri čemer je pomembno vlogo odigral poveljnik Hamasovega vojaškega krila Brigade Izedina al Kasama Ahmed Džabari, ki ga je izraelska vojska prejšnjo sredo likvidirala kot prvo žrtev tokratne operacije.
Toda tudi intenzivna kampanja letalskih napadov na domnevne proizvodne obrate, skladišča in izstrelišča raket ni preprečila palestinskega odgovora. To je razumljivo, saj so Hamas in druge palestinske militantne organizacije na območju Gaze po nekaterih ocenah pred izbruhom zadnjega vala nasilja razpolagale s kar 12.000 raketami, od najštevilnejših, v enklavi narejenih kasamov, ki lahko poletijo do 15 kilometrov daleč, do »uvoženih« katjuš z dosegom od 20 do 40 kilometrov in iranskih fadžrov 5, ki lahko do 175-kilogramsko bojno glavo ponesejo tudi nad 75 kilometrov oddaljene tarče.
Železna kupola
Čeprav izraelska vojska ocenjuje, da ji je že v prvih dneh uspelo uničiti večino palestinskih fadžrov - nekaj jih je kljub temu poletelo nad Tel Aviv in Jeruzalem -, se smrtonosni dež na jugu Izraela nadaljuje. Od začetka izraelskih napadov so skrajneži nad tamkajšnja mesta izstrelili več kot tisoč raket, pri čemer se je uspešno izkazal protiraketni sistem iron dome (železna kupola), ki ga je izraelsko podjetje Rafael razvilo na temelju izkušenj vojne v Libanonu poleti 2006, ko je Hezbolah sever židovske države zasul s tisoči raket.
Sistem za prestrezanje raket kratkega dosega, ki je postal operativen šele marca lani, je po navedbah izraelske vojske z neba sklatil kar tretjino vseh izstrelkov, pri čemer je menda zaznal osupljivo 90-odstotno zanesljivost. »Železna kupola« namreč deluje po principu pravočasnega izračuna krivulje leta rakete, na temelju katerega je mogoče izločiti projektile, ki bodo padli na nenaseljeno območje, in preusmeriti pozornost zgolj na tiste, ki dejansko ogrožajo življenje. Proti vsakemu izmed slednjih nato praviloma poletita dve prestrezni raketi tamir.
Izrael trenutno razpolaga s petimi baterijami železne kupole, vsaka izmed njih pa lahko zavaruje območje srednje velikega mesta. Zadnjo so v soboto, precej pred načrtovanim rokom, postavili v Tel Avivu, kjer je že nekaj ur pozneje uspešno sestrelila eno izmed raket, ki je priletela nad mesto. Do konca prihodnjega leta naj bi bilo operativnih še osem baterij, kar naj bi po besedah izraelskega obrambnega ministra Ehuda Baraka zadoščalo za zavarovanje celotnega ozemlja države.
Visoki (ameriški) stroški
Razvoj in uporaba železne kupole sta sicer povezana z visokimi stroški, saj ena baterija »tehta« celih 50 milijonov dolarjev, posamezna prestrezna raketa pa okoli 60.000 - to, mimogrede, pomeni, da je izraelska vojska v zadnjem tednu v nebo izstrelila več kot 42 milijonov dolarjev -, a so velik del sredstev prispevale ZDA. Obamova administracija je tako Izraelu za razvoj in vzdrževanje protiraketnih sistemov (sem sodita še sistema arrow za prestrezanje raket srednjega dosega in david's sling za prestrezanje raket dolgega dosega, ki naj bi po sedanjih načrtih postal operativen do konca prihodnjega leta) od leta 2010 namenila okoli 650 milijonov dolarjev, od tega slabo tretjino prav za iron dome.
Dogajanje na bojišču torej kaže, da je Izraelu uspelo najti odgovor na grožnjo palestinskih raket, ki sicer še ni povsem zanesljiv. Tudi če bo to postal, je na podlagi dosedanjih izkušenj mogoče predvideti, da bodo Palestinci, tako kot že večkrat v preteklosti, s spremembo taktike kmalu našli obvod za nasprotnikove varnostne ukrepe. In smrtonosni ples se bo zavrtel še en krog.
