Putin ponovil včerajšnjo »vajo« v telefoniranju
18.00 Putin v pogovoru z Nehammerjem vnovič pozval k umiku sankcij proti Rusiji
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes avstrijskemu kanclerju Karlu Nehammerju v telefonskem pogovoru sporočil, da je valjenje krivde na Rusijo zaradi težav pri dobavi kmetijskih proizvodov neutemeljeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je še enkrat več pozval k odpravi sankcij proti Rusiji.
»Podrobne razlage so bile podane glede resničnih vzrokov teh težav, ki so se pojavile zaradi protiruskih sankcij ZDA in Evropske unije,« je dejal Putin, so zapisali v izjavi za javnost v Kremlju.
Putin je Nehammerju predstavil podobne poglede na aktualno dogajanje kot italijanskemu premierju Mariu Draghiju v četrtek.
Ruski predsednik je tako Ukrajino še enkrat pozval k razminiranju pristanišč. Rusija vse obtožbe o blokadi izvoza hrane prek ukrajinskih pristanišč zavrača prav z argumentom, da plutje ni varno zaradi morskih min.
Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Rusija odprla dva humanitarna koridorja za civilne ladje v Azovskem in Črnem morju. Koridorja, ki sta odprta vsak dan med 8 in 19. uro omogočata izplutje ladij iz več pristanišč pod nadzorom ukrajinskih in ruskih sil.
45-minutni pogovor med vodjema držav je Nehammer opisal kot zelo intenziven in zelo resen. Sodeč po izjavah za javnost obeh strani, sta se sogovorca pogovarjala še o izmenjavah ujetnikov med Ukrajino in Rusijo, kot tudi o dobavah plina, glede katerih je Putin izrazil zavezanost, da bo Rusija še naprej dobavljala plin Avstriji.
Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.
15.45 Ukrajina v središču pozornosti obletnice atentata na enega arhitektov holokavsta na Češkem
Na Češkem se danes spominjajo atentata na visokega nacističnega uradnika in enega od arhitektov holokavsta Reinharda Heydricha pred 80 leti. Atentat sta izvedla češkoslovaška padalca, ki sta bila izurjena v Veliki Britaniji, zato se je prireditve udeležila tudi britanska zunanja ministrica Liz Truss. V ospredju slovesnosti je bila vojna v Ukrajini.
Pogum padalcev in dolg, ki ga imamo do njih, ker so se borili za našo svobodo, danes močno odmevata, je dejala britanska ministrica. Današnjo obletnico je navezala na aktualno dogajanje v Ukrajini in opozorila, da moramo narediti vse, kar je mogoče, da bo Ukrajina zmagala in da se ji povrne njena suverenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hkrati je poudarila, da so današnje razmere sicer daleč od tistih pred 80 leti, vendar bi se vseeno morali zgledovati po tistih, ki so za svobodo naredili vse.
Slovaški obrambni minister Jaroslav Nad je na slovesnosti atentat opisal kot posebno vojaško operacijo, katere namen je bil denacifikacija Češkoslovaške. S tem se je skliceval na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je 24. februarja podobno opisal rusko invazijo na Ukrajino.
»Kako lahko Putin danes reče, da izvaja posebno vojaško operacijo za denacifikacijo Ukrajine, ko pa je takšen, kot je bil Adolf Hitler v tridesetih letih prejšnjega stoletja? V Ukrajini zdaj umira na tisoče nedolžnih ljudi, tako kot je po Heydrichovem umoru umrlo na tisoče Čehov v Lidicah, Lezakih in drugod po Češki,« je še dodal.
Češkoslovaška padalca sta 27. maja 1942 v Pragi s pištolo in bombo napadla avtomobil, v katerem se je nahajal Heydrich. Ta je za posledicami ran umrl nekaj dni pozneje, padalca pa sta po strelskem obračunu z nacisti naredila samomor.
V povračilo za Heydrichovo smrt so nacisti napadli vasi Lidice in Lezaky ter pridržali in ubili 15.000 ljudi, mnoge od njih so tudi zaprli v koncentracijsko taborišče.
14.53 Ukrajinci potrdili mrtve pri napadu na Dnipro
Regionalni vodja nacionalne garde Genadij Korban je za lokalne ukrajinske medije potrdil rusko poročanje, da so v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro ruske sile danes zjutraj iz zraka napadle vojaški objekt, pri tem je umrlo približno deset ljudi, več kot 30 pa je bilo ranjenih.
14.01 Moskva Zahodu očita, da proti Rusiji vodi »totalno vojno«
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes obtožil zahodne države, da z najrazličnejšimi orodji vodijo »totalno vojno« proti Rusiji, njenemu ljudstvu in kulturi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Zahod je napovedal vojno celotnemu ruskemu svetu. Kultura ukinjanja Rusije in vsega, kar je povezano z našo državo, je že dosegla točko absurda,« je dejal Lavrov in se pri tem oprl na ukrepe proti ruskim pisateljem, skladateljem in drugim kulturnim ustvarjalcem.
Zahodne države, zlasti ZDA, je obtožil, da uporabljajo najrazličnejša orodja, od gospodarskih sankcij do po njegovih besedah lažne propagande v svetovnem medijskem prostoru. »V številnih zahodnih državah je vsakodnevna rusofobija postala brez primere in jo na naše veliko obžalovanje spodbujajo vladni krogi v številnih državah. Z gotovostjo lahko rečemo, da nas bodo te razmere spremljale še dolgo časa,« je še dodal.
13.33 Bombardiranje Dnipra zahtevalo okoli deset žrtev
Rusko bombardiranje vojaškega objekta v Dnipru je danes zjutraj povzročilo okoli deset smrti, po poročanju AFP trdi ukrajinska stran. Še okoli 30 jih je ranjenih. Reševalci sicer v poškodovanih objektih še iščejo morebitne preživele.
13.23 Rusija bo izgnala pet oseb s hrvaškega veleposlaništva
Rusija je napovedala, da bo z moskovskega veleposlaništva Hrvaške izgnala pet zaposlenih, poroča AFP. Kot je obrazložila, gre za povratni ukrep, ki sledi podobni potezi Zagreba.
12.02 Zelenski: Ukrajina se bo morala pogovarjati s Putinom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes izjavil, da si Ukrajina ne želi pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a da se bo morala soočiti z realnostjo in da bodo pogovori verjetno potrebni za dosego konca vojne.
»So stvari, o katerih se moramo pogovoriti z voditeljem Rusije. Ne rečem, da se zavzemamo za pogovore z njim, a se moramo soočiti z realnostjo,« je izjavil v današnjem nagovoru, ki je bil namenjen v Indonezijo, in sicer v kontekstu vrhunskega srečanja kluba G20, ki bo novembra potekalo na otoku Baliju.
»Kaj hočemo od takšnega srečanja ... Želimo nazaj svoja življenja ... Želimo si povrniti življenje suverene države na lastnem ozemlju,« je povedal, a dodal, da Rusija ni videti pripravljena na resne mirovne pogovore. Dodal je, da je zaradi vojne razseljenih že okoli 12 milijonov ljudi, države, ki sestavljajo G20, je tudi pozval, naj jasno izkažejo podporo Ukrajini.
11.29 Ruske sile zasedle strateško pomembno mesto Liman
Ruski separatisti so danes prevzeli popoln nadzor nad Limanom, ki velja za strateško pomembno mesto in vozlišče železniških prog na fronti v vzhodni Ukrajini. Ukrajina je padec tega mesta na severu regije Doneck priznala, poroča Reuters. Svetovalec Zelenskega Oleksij Arestovič je ponoči govoril o verjetnem padcu Limana, v katerem je v mirnem času živelo okoli 20.000 ljudi.
»Skupaj z ruskimi silami smo osvobodili in prevzeli popoln nadzor nad 220 naselji, vključno z Limanom,« so na telegramu zapisali uradniki iz proruske separatistične regije Doneck.
Srditi spopadi medtem potekajo tudi na obrobju Severodonecka, ki velja za eno od zadnjih mest regije Lugansk, ki ga še vedno nadzoruje ukrajinska vojska. Mnogi se bojijo, da bi ukrajinske sile v mestu kmalu lahko obkolili ruski in proruski vojaki, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
9.35 V Severodonecku v Donbasu je bilo doslej menda 1500 žrtev
V strateško pomembnem Severodonecku je bilo od začetka vojne menda že okoli 1500 žrtev ruske agresije, navaja BBC, ki se sklicuje na tamkajšnjega župana Oleksandra Strjuka. Kot je navedel ta, je mesto izpostavljeno nenehnemu bombardiranju. Povsem uničenih je okoli 60 odstotkov stanovanjskih objektov, poškodovanih pa 90 odstotkov. V mestu je ostalo še okoli 12.000 do 13.000 ljudi.
9.29 Združeni narodi: Število civilnih žrtev v Ukrajini skoraj 4000
Agencija Združenih narodov za človekove pravice navaja, da je število žrtev med civilisti v Ukrajini doseglo skoraj 4000. Podatek je objavil Kijev Independent, sodeč po njem je bilo do srede najmanj 3998 civilnih žrtev ruske agresije, ranjenih pa najmanj 4693. Po mnenju agencije so sicer realne številke višje.
7.37 Bidnova administracija se pripravlja na odobritev pošiljanja močnejšega orožja v Ukrajino
Administracija Joeja Bidna se pripravlja na odobritev pošiljanja močnejšega orožja Ukrajini, poroča CNN. Načrtujejo pošiljanje naprednih raketnih sistemov dolgega dosega, kar navajajo tudi kot glavno zahtevo ukrajinske strani. Gre za večji paket vojaške in varnostne pomoči Ukrajini, ki bi ga lahko objavili prihodnji teden.
Omenjajo raketne sisteme MLRS (Multiple Launch Rocket System), ki lahko izstrelijo rakete na cilje, oddaljene stotine kilometrov, kar je veliko dlje od sistemov, ki jih Ukrajina ima trenutno. Omenjajo tudi drug sistem, ki si ga Ukrajina prizadeva pridobiti, namreč mobilen raketni sistem HIMARS, s katerim je mogoče izstreliti veliko enakih vrst streliva kot s sistemi MLRS. Gre za orožje, o katerem Ukrajina trdi, da bi lahko spremenilo razmerje moči v vojni.
7.10 Harkov znova tarča napada
Drugo največje ukrajinsko mesto Harkov je bilo znova cilj ruskega obstreljevanja, poroča spletni Guardian, ki navaja, da so ukrajinske oblasti sporočile, da je napad zahteval življenja najmanj devetih civilistov, med njimi otroka, 19 oseb pa je bilo ranjenih. Prebivalce so znova pozvali k umiku v zaklonišča.
6.44 V Donbasu najhujši spopadi doslej, Zelenski Moskvo znova obtožil genocida
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru Moskvo znova obtožil, da v Donbasu izvaja genocid, poroča AFP. Obsodil je brutalni napad na to regijo, kamor je Rusija preusmerila svoje sile, zatem ko ji ni uspelo zavzeti Kijeva. Ocenil je, da bi lahko rusko bombardiranje celotno regijo spremenilo v nenaseljeno območje. »Vse to, vključno z deportacijo naših ljudi in množičnimi poboji civilistov, je očitna politika genocida, ki jo izvaja Rusija,« je izjavil.
Zelenski je tudi izrazil razočaranje, da EU ne uspe doseči soglasja za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. »Koliko tednov se bo Evropska unija še dogovarjala o šestem svežnju?« je vprašal, poroča Deutsche Welle. »Seveda sem hvaležen tistim prijateljem, ki se zavzemajo za nove sankcije. Toda od kod ljudem, ki blokirajo ta šesti sveženj, njihova moč? Zakaj jim je dovoljeno imeti takšno moč?« je dejal. Novemu svežnju sankcij EU proti Rusiji nasprotuje Madžarska, predvsem zaradi načrtovanega embarga na uvoz ruske nafte, v zameno za katerega od unije zahteva milijardne subvencije. Za uvedbo sankcij je v EU potrebno soglasje vseh 27 članic.
Tudi namestnica kijevskega obrambnega ministra Gana Maljar je poudarila, da so spopadi v Donbasu dosegli največjo intenzivnost od začetka vojne 24. februarja. Proruske separatistične skupine so sicer dele te regije nadzorovale že od leta 2014, zdaj pa si Rusija prizadeva k zavzetju celotne regije. Njena vojska se približuje več mestom, vključno s strateško lociranima Severodoneckom in Lisičanskim, ki sta na poti do upravnega središča v Kramatorsku. V napadih na ti dve mesti so nazadnje umrli trije ljudje.
