Tiskane izdaje
Beograd – Prvak Srbske napredne stranke (SNS) Aleksandar Vučić bo vladal sam, če se potencialni partnerji ne bodo strinjali, da Srbija ne more porabiti več kot ustvari. Ker je SNS po približno polovici preštetih glasov absolutna zmagovalka predčasnih volitev, parlament ne bo mogel blokirati njenih načrtov.
SNS se bo pogovarjala o oblikovanju nove vlade, ki bo sestavljena najkasneje do 1. maja, z vsemi strankami, ki so prestopile parlamentarni prag in so pripravljene sprejeti reforme in proevropsko platformo naprednjakov, je napovedal Aleksandar Vučić.
Vlado takoj čaka paket nujnih reform in sprememb zakonodaje, SNS pa bo skušala doseči konsenz. Kot je še poudaril Vučić, Srbijo na tej poti čaka veliko težav, skušali pa bodo rešiti vsako javno podjetje, bodisi s privatizacijo ali s prestrukturiranjem. Nova vlada se bo osredotočila na boleče in težke reforme, odpiranje novih delovnih mest ter boj proti korupciji in kriminalu.
Kar zadeva odnose v regiji, je Vučić zagotovil, da Srbija ne bo ogrožala ozemeljske celovitosti BiH. Omenil je, da je SNS prepričljivo zmagala tudi v Novem Pazarju, kar priča o tem, da ji zaupa tudi bošnjaška skupnost v Srbiji. Glede odnosov s Hrvaško je dejal, da je zagovornik pragmatične in odgovorne politike, pri čemer Srbija ne skriva informacij o pogrešanih osebah, ki so kamen spotike med državama. Vučić bo na Kosovu vodil realno politiko. Zaveda se, da morajo nadaljevati dialog z Albanci, ne bo pa dopustil izživljanja na račun Srbije.
Vodja Socialistične stranke Srbije (SPS) Ivica Dačić pravi, da bo prihodnja vlada povsem odvisna od SNS. Volitve so pokazale, da državljani menijo, da je šla Srbija doslej v pravo smer in da pozitivno ocenjujejo delo dosedanje vlade.
Prvi mož Nove demokratske stranke (NDS) Boris Tadić je poudaril, da je bila NDS ustanovljena šele pred tremi tedni in ni imela infrastrukture za vodenje predvolilne kampanje. Ker kljub temu ni zadovoljen z osvojenim odstotkom glasov, bo prevzel osebno odgovornost.
Prvak Demokratske stranke (DS) Dragan Đilas je napovedal, da bodo demokrati močna opozicija v parlamentu.
V vlado bi vsi razen demokratov
Boj za drugo mesto je dobila koalicija SPS, ki je osvojila 14,4 odstotka glasov, sledita ji NDS in DS s 5,96 in 5,08 odstotno podporo volivcev. V parlamentu bodo imeli socialisti 44 sedežev, NDS 18, DS pa 16 mandatov.
Prag za vstop v parlament so presegle tudi tri manjšinske stranke in sicer Zveza vojvodinskih Madžarov z desetimi sedeži, Stranka demokratske akcije Sandžaka s štirimi in Stranka za demokratsko delovanje Riza Halimi s tremi sedeži.
Volilna udeležba je bila nekaj več kot 55-odstotna, kar je manj kot na zadnjih volitvah pred dvema letoma, vsi z izjemo demokratov pa so pripravljeni na pogovore o vladi s SNS.
Največji problem za Vučića bi lahko predstavljal prevzem absolutne odgovornosti, ki gre z roko v roki z absolutno oblastjo. Vučić pač ne bo mogel valiti krivde na prejšnjo oblast ali na koalicijske partnerje, ki da zavirajo napovedane reforme. Zato naprednjaki ne želijo vladati sami.
Čeprav je SNS tudi kadrovsko podhranjena, SPS in DS ne bo preostalo drugega, kot da sprejmeta ponujeno, če bosta hoteli želeli sodelovati v vladi. Čas bo tudi pokazal, ali je koncentracija moči v rokah ene same stranke bolj nevarna kot veliko število malih igralcev.
Politična smrt Dinkića?
Ker so v parlament vstopile le štiri večje politične skupine, se je srbsko politično prizorišče na nek način okrepilo. Največje presenečenje je, da volilnega praga niso dosegle Liberalna demokratska stranka Čedomirja Jovanovića, Združene regije Srbije Mlađana Dinkića in Demokratična stranka Srbije Vojislava Koštunice, kar lahko zanje pomeni tudi politično smrt. To zagotovo velja za Dinkića, ki je sam napovedal, da se bo umaknil iz politike.
Jovanović se je znašel v precepu, ker se za evropsko pot zavzemajo tudi druge večje politične stranke. Ker je na volitvah padel tudi politični veteran Koštunica, to lahko pomeni, da bodo glasove na račun politike, ki je proti EU in za sodelovanje z Rusijo, zbirali drugi, veliko nevarnejši politični akterji. S padcem Koštunice še zdaleč niso izginile protinatovske in protievropske ideje: večina državljanov je še vedno proti Natu, najmanj polovica pa je naklonjena Rusiji in se uvršča med evroskeptike.
