Srbija in Hrvaška ostajata »najboljši« sosedi
Ivica Dačić: »Zagreb bo dobil diplomatsko vojno z Beogradom, če jo bo izzival in si jo želel.«
Odpri galerijo
Ali bosta Grabar-Kitarovićeva in Vučić otoplila odnose? FOTO: Reuters
Diplomatska vojna med Beogradom in Zagrebom kaže na močno obremenjenost odnosov med državama z zgodovino. Novo zaostrovanje dvostranskih odnosov je tudi posledica oddaljevanja evropske perspektive Srbije in prizadevanj Hrvaške in Srbije, da bi bili »najboljši« sosedi.
Dvostranski odnosi med Beogradom in Zagrebom niso obremenjeni le s posledicami agresije režima Slobodana Miloševića na Hrvaško in kolonami srbskih beguncev, ki so bežali iz samooklicane Republike srbske Krajine, temveč tudi z drugo svetovno vojno. Hrvaški premier Andrej Plenković je med prazniki v Okučanih, kjer so proslavili 23. obletnico operacije hrvaških varnostnih sil Blisk, poudaril, da sta Hrvaška in Srbija zdaj dva povsem različna svetova.
Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić se je odzval, da je razlika med državama to, da Srbija ni bila s Hitlerjem in da ni izvajala holokavsta. Pravi, da Srbi niso prisiljevali Hrvatov, naj nosijo obeležja, kot so jih morali med drugo svetovno vojno nositi Judje in Srbi na Hrvaškem. Velika razlika med državama je tudi to, da Srbija ne zanika zločinov tako kot Hrvaška, temveč jih kaznuje. Po njegovem mnenju se Plenković zaveda, da je diplomatska vojna neumnost, a si z njo nabira politične točke.
Plenković ni razkril, ali bo predsednici Kolindi Grabar-Kitarović predlagal uvedbo novih ukrepov proti Beogradu, ker je srbska vlada prepovedala vstop podpredsednika hrvaške vlade in ministra za obrambo Damirja Krstičevića v Srbijo. V zvezi z Dačićevo izjavo, da bo Zagreb dobil diplomatsko vojno, če jo bo izzival in si jo želel, po Plenkoviću ni primerna retorika in da je Hrvaški ni treba sprejeti. Kot je še izpostavil, se na Hrvaškem ne bi moglo zgoditi, da bi poslanec poteptal srbsko zastavo, Hrvaške pa ni mogoče enačiti s Srbijo, tako kot je ni bilo mogoče v devetdesetih in je ne bo mogoče v prihodnosti.
Diplomatska napetost med državama se je začela, ko je obsojen vojni zločinec in srbski poslanec Vojislav Šešelj v Beogradu začel žaliti hrvaško parlamentarno delegacijo s predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem na čelu. Krila je dobila, ker je bila za Zagreb nesprejemljiva izjava srbskega obrambnega ministra Aleksandra Vulina, da o njegovem obisku na Hrvaškem v Jasenovcu lahko odloča predsednik države Aleksandar Vučić, in ne hrvaški ministri. Zagreb je Vulinu, ki je s svojimi izjavami že večkrat razburil hrvaško javnost, prepovedal vstop v državo, Beograd pa je odgovoril z enako mero.
Hrvaška vojska in policija sta v operaciji Blisk v dobrih 30 urah prevzeli nadzor nad Slavonijo in območjem vzdolž avtoceste med Zagrebom in Lipovcem. Osvobojeno območje je merilo kakšnih 500 kvadratnih kilometrov. V akciji je umrlo 42 hrvaških vojakov, 162 pa je bilo ranjenih. Po navedbah predsednika Zveze Srbov v regiji Miodraga Linte je bilo v operaciji pregnanih 20.000 Srbov in ubitih okoli 300 ujetih srbskih civilistov, kar je predstavljalo končno fazo etničnega čiščenja Srbov iz zahodne Slavonije.
Srbska vojska je po operaciji raketirala Zagreb. V napadih je umrlo šest meščanov, 39 jih je bilo huje ranjenih. Zaradi ukaza za napad na Zagreb je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu obsojen tedanji predsednik samooklicane Republike srbske krajine Milan Martič. Zagreb vojaško akcijo Blisk predstavlja kot končen preobrat v domovinski vojni, Beograd pa opozarja, da za številne vojne zločine nad srbskimi civilisti in ujetniki ni bil še nihče obsojen in kaznovan ne na haaškem ne na hrvaških sodiščih.
Dvostranski odnosi med Beogradom in Zagrebom niso obremenjeni le s posledicami agresije režima Slobodana Miloševića na Hrvaško in kolonami srbskih beguncev, ki so bežali iz samooklicane Republike srbske Krajine, temveč tudi z drugo svetovno vojno. Hrvaški premier Andrej Plenković je med prazniki v Okučanih, kjer so proslavili 23. obletnico operacije hrvaških varnostnih sil Blisk, poudaril, da sta Hrvaška in Srbija zdaj dva povsem različna svetova.
Enačaj med Hrvaško in Srbijo
Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić se je odzval, da je razlika med državama to, da Srbija ni bila s Hitlerjem in da ni izvajala holokavsta. Pravi, da Srbi niso prisiljevali Hrvatov, naj nosijo obeležja, kot so jih morali med drugo svetovno vojno nositi Judje in Srbi na Hrvaškem. Velika razlika med državama je tudi to, da Srbija ne zanika zločinov tako kot Hrvaška, temveč jih kaznuje. Po njegovem mnenju se Plenković zaveda, da je diplomatska vojna neumnost, a si z njo nabira politične točke.
Plenković ni razkril, ali bo predsednici Kolindi Grabar-Kitarović predlagal uvedbo novih ukrepov proti Beogradu, ker je srbska vlada prepovedala vstop podpredsednika hrvaške vlade in ministra za obrambo Damirja Krstičevića v Srbijo. V zvezi z Dačićevo izjavo, da bo Zagreb dobil diplomatsko vojno, če jo bo izzival in si jo želel, po Plenkoviću ni primerna retorika in da je Hrvaški ni treba sprejeti. Kot je še izpostavil, se na Hrvaškem ne bi moglo zgoditi, da bi poslanec poteptal srbsko zastavo, Hrvaške pa ni mogoče enačiti s Srbijo, tako kot je ni bilo mogoče v devetdesetih in je ne bo mogoče v prihodnosti.
Diplomatska napetost med državama se je začela, ko je obsojen vojni zločinec in srbski poslanec Vojislav Šešelj v Beogradu začel žaliti hrvaško parlamentarno delegacijo s predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem na čelu. Krila je dobila, ker je bila za Zagreb nesprejemljiva izjava srbskega obrambnega ministra Aleksandra Vulina, da o njegovem obisku na Hrvaškem v Jasenovcu lahko odloča predsednik države Aleksandar Vučić, in ne hrvaški ministri. Zagreb je Vulinu, ki je s svojimi izjavami že večkrat razburil hrvaško javnost, prepovedal vstop v državo, Beograd pa je odgovoril z enako mero.
Hrvaški vojni zločini nad Srbi
Hrvaška vojska in policija sta v operaciji Blisk v dobrih 30 urah prevzeli nadzor nad Slavonijo in območjem vzdolž avtoceste med Zagrebom in Lipovcem. Osvobojeno območje je merilo kakšnih 500 kvadratnih kilometrov. V akciji je umrlo 42 hrvaških vojakov, 162 pa je bilo ranjenih. Po navedbah predsednika Zveze Srbov v regiji Miodraga Linte je bilo v operaciji pregnanih 20.000 Srbov in ubitih okoli 300 ujetih srbskih civilistov, kar je predstavljalo končno fazo etničnega čiščenja Srbov iz zahodne Slavonije.
Srbska vojska je po operaciji raketirala Zagreb. V napadih je umrlo šest meščanov, 39 jih je bilo huje ranjenih. Zaradi ukaza za napad na Zagreb je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu obsojen tedanji predsednik samooklicane Republike srbske krajine Milan Martič. Zagreb vojaško akcijo Blisk predstavlja kot končen preobrat v domovinski vojni, Beograd pa opozarja, da za številne vojne zločine nad srbskimi civilisti in ujetniki ni bil še nihče obsojen in kaznovan ne na haaškem ne na hrvaških sodiščih.
