Srednjeafriška republika: po vojni še spopad za vladne stolčke

Dogovor iz Librevilla je umiril razmere na bojišču, a zapleti z imenovanjem premiera odpirajo vrata novemu političnemu trenju.

Objavljeno
15. januar 2013 20.04
CENTRAFRICA-UNREST
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Bangui − Sprte strani v Srednjeafriški republiki so prejšnji konec tedna vendarle sklenile dogovor o končanju enomesečnih sovražnosti in sestavi vlade narodne enotnosti, ki naj bi obubožano državo popeljala v lepše (ali vsaj stabilnejše) čase. Toda nemudoma se je zapletlo z imenovanjem novega premiera.

Tridnevna naporna pogajanja med predsednikom Françoisom Bozi­zéjem, uporniki in politično opozicijo, ki so pod pokroviteljstvom Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS) potekala v gabonski prestolnici Libreville, so v petek postregla z dogovorom o sestavi vlade narodne enotnosti, ki bo državo vodila naslednjih dvanajst mesecev – do predčasnih parlamentarnih volitev, ki naj bi na novo razdelile politične karte. Na čelo prehodne vlade bo, kakor so sklenili pogajalci, stopil predstavnik politične opozicije, ki je za ta položaj izbrala enega izmed svojih najvidnejših članov, Nicolasa Tiangaya.

Toda izbira vplivnega pravnika, kakor kaže, ni pogodu vsem predstavnikom uporniške koalicije Seleka, ki je zaradi Bozizéjevega nespoštovanja prejšnjega mirovnega dogovora 10. decembra sprožila odločno vojaško ofenzivo s severa države; ta se je, predvsem po zaslugi mednarodnega pritiska, ustavila šele slabih sto kilometrov pred prestolnico Bangui. Voditelji nekaterih uporniških frakcij ugotavljajo, da so bili prisiljeni podpisati sporazum, zato v teh dneh potekajo dodatna usklajevanja znotraj zavezništva. Tiangayevo imenovanje bo zato moralo počakati na razrešitev teh nesoglasij, čeprav mu je predsednik države že v soboto odprl pot z razrešitvijo dosedanjega premiera Faustin-Archangea Touadéraja.

Uporniki so se sicer morali odreči tudi ključni zahtevi pred pogajanji, ko so vztrajali, da brez vnaprejšnjega Bozizéjevega sestopa z oblasti ne bo mogoče skleniti nobenega političnega dogovora, še več, predsedniku da bi morali soditi za vojne zločine pred mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). V Librevillu so bili nato primorani pristati na rešitev, po kateri bo osovraženi voditelj ostal na oblasti do izteka sedanjega mandata leta 2016. Bozizé, ki po tem datumu, kot zagotavlja, ne bo več kandidiral, se je v zameno moral odpovedati pravici do odstavitve prehodnega premiera in vlade.

Premierov tek čez ovire

Številni poznavalci razmer kljub temu ugotavljajo, da se predsednik, ki se je na oblast povzpel z vojaškim udarom leta 2003 in jo pozneje utrdil z zmago na dveh volitvah, gotovo ne bo kar tako predal. Izkušeni politični maček je bil tokrat prisiljen pristati na pogajanja, saj sta mu v luči neustav­ljive uporniške ofenzive pomoč odrekli tudi nekdanja kolonialna gospodarica Francija in ZDA, podpora najtesnejšega regionalnega zaveznika, čadskega­ voditelja Idrissa Débyja, pa ni zadoščala za korenito spremembo razmer na bojišču. Ni malo tistih, ki menijo, da bo Bozizé naredil vse, da bi onemogočil učinkovito delo prehodne vlade in znova okrepil svoj položaj.

Novega premiera Srednjeafriške republike, naj bo to Nicolas Tiangaye ali kdo drug, tudi brez predsednikovega »nagajanja« čaka izjemno težka naloga sestav­ljanja vlade narodne enotnosti, v kateri bo moral uskladiti v marsičem navzkrižne interese režima, politične opozicije, upornikov in civilne družbe ter se predvsem truditi, da politični spopad za stolčke (spet) ne bo prerastel v oboroženi spopad.