Potresi zahtevali več kot 11.700 življenj, na pomoč prišla slovenska enota
Število žrtev, ki so jih zahtevali potresi v Turčiji in Siriji, je naraslo na več kot enajst tisoč, tla pa se še vedno niso umirila. Reševalci bijejo tekmo s časom. Prizori opustošenja so srhljivi. Številne države so na prizadeta območja poslale hrano, odeje in odprle račune za nakazilo denarnih sredstev.
BBC poroča, da je v potresu in sunkih, ki so sledili kasneje, življenje izgubilo najmanj 11.700 ljudi. Med žrtvami je veliko otrok. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da se čas za tisoče poškodovanih in tistih, za katere se še vedno bojijo, da so ujeti pod ruševinami, izteka.
WHO je že pred tem ocenila, da bi utegnilo biti v potresu skupno prizadetih kar 23 milijonov ljudi, od tega okoli pet milijonov pripadnikov ranljivih skupin, predvsem sirskih beguncev. Posebej pereče so namreč razmere na severu Sirije, ki je opustošen po desetletju vojne.
Slovenska enota civilne zaščite za iskanje in reševanje je danes ponoči prispela v Istanbul. Tam jo je sprejela kontaktna oseba iz turškega organa za upravljanje nesreč in izrednih razmer (AFAD) ter jo s takojšnjim letom premestila v Adano, od koder so jo napotili v provinco Hatay, ki so jo ponedeljkovi katastrofalni potresi močno prizadeli.
Na pomoč Turčiji po ponedeljkovih uničujočih potresih je Slovenija poslala skupino sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci. Ta bo delovala v okviru mehanizma EU za civilno zaščito. Kot so danes sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), bo skupina z delom pričela takoj po prihodu v provinco Hatay.
Že pred tem je v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite v Turčijo prispel slovenski strokovnjak za logistiko, ki bo pomagal pri koordinaciji. Nastanjen je v Ankari, kjer tudi deluje, so sporočili z URSZR. Še dva podobna strokovnjaka bo Slovenija v Turčijo poslala v primeru, da se izkaže potreba po tem.
Turčija je ponoči zaprosila za materialno pomoč. Slovenija je že ponudila vse, za kar je zaprosila, in sicer šotore in grelce, ki bodo zadostovali za 250 oseb ter odeje za 1000 oseb. Trenutno se še čaka, da Ankara ponujeno opremo sprejme, so še sporočili z URSZR.
Razsežnost uničenja je ogromna. Po navedbah turških oblasti naj bi bilo prizadetih okrog 13,5 milijona ljudi. Reševalcem delo otežujejo zahtevne vremenske razmere, zato bo število žrtev najbrž še naraslo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v desetih provincah razglasil izredne razmere, kar bo vladi omogočilo, da zaobide parlament pri sprejemanju morebitnih novih zakonov, pa tudi izkoristi razmere za morebitno omejevanje pravic in svoboščin.
Erdogan je odpotoval na prizadeta območja, kjer je danes obiskal provinci Kahramanmaras in Hatay in ocenil tamkajšnje razmere, so sporočili iz njegovega urada. Včeraj je povedal, da jim je pomoč ponudilo že okrog 70 držav.
Med prebivalci jeza in obup
A med prebivalci se že širita obup in jeza zaradi počasnega in, kot trdijo, neustreznega odziva oblasti na enega najhujših potresov, ki so po letu 1999 prizadeli ta del sveta. »Tu ni niti enega človeka, ki bi nam pomagal. Pod snegom smo, naš dom je uničen, ostali smo brez vsega,« povzema Reuters besede Murata Alinaka. Njegova hiša je porušena, svojci pogrešani.
Jeza med ljudmi narašča tudi zaradi tako imenovanega »potresnega davka«, ki ga je turška vlada uvedla pred več kot dvema desetletjema po hudem potresu, v katerem je umrlo več kot 17.000 ljudi. Za preprečevanje nesreč in razvoj urgentnih služb naj bi porabili okrog 88 milijard lir oziroma 4,6 milijarde dolarjev. A turška vlada po poročanju BBC ni nikoli v celoti pojasnila, kam je ta denar v resnici šel.
Ponekod ostali brez elektrike in goriva
V ponedeljkovem potresu z magnitudo 7,8, ki mu je nekaj ur kasneje sledil še en enako močan, se je porušilo na tisoče hiš in poslovnih zgradb, tudi bolnišnic, šol ter stanovanjskih blokov. Poškodovanih je na deset tisoče ljudi, ogromno jih je ostalo brez strehe nad glavo. Zaradi potresov in številnih popotresnih sunkov na obmejnem območju, ki ga že tako pestijo spopadi, so ljudje na ulicah kurili ostanke in ruševine podrtih stavb, da bi se ogreli.
Reševalne ekipe se trudijo, da bi čim prej dosegle prizadeta območja, a je prehod ponekod zaradi uničene cestne infrastrukture nemogoč. Prebivalci so ponekod ostali brez elektrike in goriva. Kot poročajo tuji mediji, nekateri sami obupano iščejo svojce pod ruševinami. Uradniki Združenih narodov so izrazili posebno zaskrbljenost zaradi razmer v Siriji, ki je bila po slabih dvanajstih letih državljanske vojne že tako opustošena.
Turška vlada je v turističnem središču Antalya začasno odprla nekatere hotele, v katere bodo namestili ljudi, ki so ostali brez bivališča, je dejal Erdogan. Čez tri mesece ga sicer čakajo volitve.
Število smrtnih žrtev je v Turčiji naraslo na 8574. Po navedbah sirske vlade in reševalnih služb s severozahoda, ki ga nadzorujejo uporniki, je potres v Siriji zahteval najmanj 2662 življenj. V nekaterih tamkajšnjih mošejah so nastanili prizadeto prebivalstvo. Samo v Turčiji je bilo poškodovanih skoraj 50.000 ljudi, medtem ko so iz Sirije sporočili, da je tam poškodovanih okoli 5000 ljudi.
Za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito je davi zaprosila tudi Sirija, ki so jo v začetku tedna skupaj s Turčijo prizadeli siloviti potresi, je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Zavrnil je očitke, da sankcije EU proti sirskim oblastem ovirajo dostavo humanitarne pomoči Siriji. EU medtem krepi pomoč Turčiji. »Davi smo prejeli zahtevo sirske vlade za pomoč prek evropskega mehanizma za civilno zaščito. To zahtevo smo delili z državami in jih spodbujamo, da prispevajo materialno pomoč, za katero prosi Sirija,« je povedal Lenarčič.
Pojasnil je, da sirske oblasti prosijo za pomoč pri aktivnostih lastnih reševalnih služb pri iskanju ljudi, ki so ujeti pod ruševinami, medicinsko opremo, zdravila, hrano in podobno. »Zagotoviti je treba, da gre pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. To bomo spremljali,« je poudaril. Obenem je zavrnil očitke, da sankcije EU, ki jih je ta uvedla proti sirskim oblastem zaradi represije nad civilnim prebivalstvom, ovirajo dostavo humanitarne pomoči Siriji.
»Kategorično zavračam navedbe, da bi sankcije EU kakorkoli vplivale na humanitarno pomoč. Te sankcije veljajo že od leta 2011 in so odgovor na nasilno represijo sirskega režima nad lastnim prebivalstvom, pri čemer je bilo uporabljeno tudi kemično orožje. Usmerjene so proti režimu in njegovim podpornikom ter določenim gospodarskim sektorjem, od katerih ima koristi režim,« je dejal evropski komisar iz Slovenije.
Doslej je EU Siriji pri soočanju s posledicami ponedeljkovih potresov, v katerih je po zadnjih podatkih v državi umrlo več kot 2600 ljudi, pomagala prek partnerskih humanitarnih organizacij, ki jih finančno podpira. EU po besedah komisarja pripravlja dodatno finančno podporo tem organizacijam.
Po padcu tečajev vrednostnih papirjev zaradi potresa na sirsko-turškem mejnem območju so na borzi v Istanbulu začasno ustavili trgovanje. »Naša borza se je odločila ustaviti trgovanje z delnicami, terminskimi pogodbami in opcijami,« so sporočili. Pred tem je bilo trgovanje ob doseženih pragih izgub že dvakrat avtomatično zaustavljeno.
V potresih veliko mrtvih športnikov
Med umrlimi v ponedeljkovih potresih v Turčiji in Siriji je tudi precej športnikov. Ta se opira na podatke turške agencije Anadolu, ki je danes poročala o žrtvah v ekipah na prizadetih območjih v desetih južnih provincah. Med mrtvimi in pogrešanimi so nogometaši turških prvoligašev Hatayspor, Gaziantep in drugoligaša Malatyaspor.
Ganskega reprezentanta Christian Atsuja so v torek rešili izpod ruševin in je na zdravljenju v bolnišnici, je za turške medije dejal podpredsednik kluba Hatayspor Mustafa Özat. Športnega direktorja kluba Tanerja Savuta še pogrešajo. Večino nogometašev Hatayspora in Gaziantepa so sicer že evakuirali na varno območje. Je pa umrl vratar Malatyaspora Ahmet Eyüp. Med mrtvimi je tudi nogometaš amaterske ekipe iz Kahramanmarasa, eden je še ujet pod ruševinami, tretji pa se zdravi v bolnišnici na intenzivni negi.
Umrla je tudi odbojkarica Betül Coban Cakir iz ekipe Gaziantep, med žrtvami je tudi njen mož ter igralka ene od amaterskih ekip v regiji. Dpa poroča, da so iz Kahramanmarasa evakuirali tudi rokoborce iz Francije, Kosova in Uzbekistana, ki so bili tam na tekmi. Pod ruševinami so ujeti še nekateri turški rokoborci. Turški mediji med drugim poročajo tudi, da je v provinci Malatya še vedno ujeta reprezentantka v košarki 3 x 3 Nilay Aydogan.
Košarkarska ekipa Gaziantep je bila v času potresov v Istanbulu in se pripravljala na let v Nemčijo za obračun v evropskem pokalu. Televizijska postaja NTV je poročala, da je vsaj še 15 športnikov, med njimi je 11 predstavnikov ene od drugoligaških odbojkarskih ekip, še vedno ujetih pod ruševinami.
Šport je v Turčiji ob katastrofalnem potresu in sedemdnevnem žalovanju sicer povsem zastal, poleg elitne turške nogometne lige so odpovedali tudi ostala tekmovanja, med drugim balkansko prvenstvo v atletiki konec tedna. To bi moralo biti ob številni slovenski udeležbi v Istanbulu, ki bo v začetku marca tudi prizorišče evropskega dvoranskega prvenstva.
Prizadevanja za pomoč prizadetim vključujejo tudi zbiranje sredstev. Turški reprezentant Merih Demiral, ki igra pri italijanski Atalanti, bo denimo ves izkupiček od dražbe podpisanega dresa Cristiana Ronalda namenil potresnemu območju. Najvišja ponudba je v sredo znašala skoraj 16.000 evrov.
Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem sredstev
Karitas Turčija in Karitas Sirija sta aktivirali kader in prostovoljce za pomoč. V prvih dveh dneh so pomagali predvsem s hrano, toplimi oblačili in odejami iz svojih zalog ter pri nameščanju ljudi v varna zavetišča v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Slovenska karitas je namenila prvih 10.000 evrov za nujno pomoč prizadetim ob potresu v Turčiji in Siriji, vsaki državi po pet tisoč evrov, so sporočili danes in se zahvalili vsem v Sloveniji, ki so se hitro odzvali klicu na pomoč.
