V nadaljevanju preberite: 

Najmočnejša osebnost kitajske komunistične zgodovine Mao Zedong je bil globoko v sebi vernik dialektičnega daoizma. Moč in šibkost sta namreč objeti kot svetlo-temen krog vzajemno delujočega jina in janga. Že po tem vesoljnem načelu je bilo vnaprej določeno, da bo Zahod, ki je svetu vladal v času, ko je bila ustanovljena Komunistična partija ­Kitajske (KPK), začel počasi drseti navzdol, Kitajska, ki je bila leta 1921 »azijska bolnica«, pa se korak za korakom vzpenja navzgor.