Strah pred deflacijo ali financiranje proračunov?

Berlin – Svet Evropske centralne banke (ECB) danes ni spreminjal najpomembnejših obrestnih mer ali sprejemal drugih ukrepov. Ob nerešenih ugankah inflacije in deflacije ter močnega evra predsednik Mario Draghi namiguje na junijsko akcijo.

Guvernerji nacionalnih centralnih bank in člani izvršilnega odbora ECB, ki so se tokrat za spremembo sestali v Bruslju, niti tokrat niso spreminjali ključne obrestne mere, ki ostaja pri 0,25 odstotka. Pri 0,75 odstotka ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za mejno posojanje in obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pri nič odstotka. Na tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju, je Mario Draghi poudaril nezadovoljstvo članov sveta z možnostjo daljšega obdobja nizke inflacije. »Obstaja konsenz, da ob tem ne bomo resignirali, kar bi privedlo do konsenza o akciji,« je povedal v značilni centralnobančni latovščini.

Gospodarski donosi ne upravičujejo moči evra

Predsednika ECB je že prej skrbela sedanja moč skupne evropske valute, ki bi tudi lahko spodbudila junijsko ukrepanje. Gospodarske napovedi za območje evra niso slabe, pri ECB so že marca napovedovali letošnjo 1,2-odstotno gospodarsko rast in 1,8-odstotno prihodnje leto, krizne države pa druga za drugo zapuščajo hiralnico reševalnih skladov in se vračajo na finančne trge. Španija že prodaja svoje desetletne obveznice z manj kot triodstotnimi donosi, potem ko jih je še pred letom z več kot petodstotnimi, podobno se dogaja v Italiji, Portugalski in Grčiji.

Po prepričanju mnogih ekonomistov ti gospodarski uspehi kljub vsemu ne upravičujejo sedanje moči evra, ki se približuje vrednosti 1,40 dolarja, saj je marsikje še vedno velika brezposelnost in tudi gospodarsko okrevanje je šele na začetku. Zaradi tako zmanjšane konkurenčnosti v primerjavi s tekmeci so vse bolj zaskrbljeni izvozniki in tudi zato mnogi na prihodnjem zasedanju ECB pričakujejo akcijo.

Drugi omenjajo, da moč evra kaže tudi dolgoročne trende zunaj območja skupne evropske valute, na katere je težje vplivati, med njimi še posebno umikanje dolarja s piedestala najpomembnejše rezervne valute sveta ter najpomembnejšega sredstva za izvajanje trgovinskih transakcij. Nekatere svetovne centralne banke, med njimi še posebno kitajska, pospešeno zmanjšujejo odvisnost od dolarja in svoje rezerve vse bolj nalagajo v zlato in druge valute, japonska in švicarska pa z velikimi nakupi evra zmanjšujeta moč svojima ­valutama.

Analitike, ki opozarjajo na te trende, skrbijo pozivi novega predsednika francoske vlade Manuela Vallsa k zmanjšanju moči evra. Nemška vlada takšne poskuse vplivanja na neodvisno ECB še zavrača, podatki marca pa po močnem januarju in februarju kažejo na manjša tovarniška naročila v Nemčiji, kar lahko dokazuje težave izvoznega gospodarstva zaradi močne valute ali ukrajinske krize.

Želena inflacija tik pod dvema odstotkoma

Enako natančno bodo v Frankfurtu opazovali prihodnjo inflacijo. Po predvidevanjih ECB marca naj bi se inflacija šele prihodnje leto zvišala na odstotek ter leta 2016 na 1,5 odstotka, kar bi jo že bolj približalo želeni vrednosti tik pod dvema odstotkoma. Najnovejše statistike kažejo rahlo višanje z 0,5 odstotka na 0,7 odstotka, mnogi pa se še vedno bojijo deflacije ter zato zahtevajo ponovno nižanje obrestnih mer ali celo nakupe obveznic evrskih držav, da bi tako z obilico denarja na trgu znižali njegovo vrednost.

Videti je, da o tem razmišljajo še pri ECB in tudi vrhovni ekonomist Berenberg Bank Holger Schmieding v intervjuju za agencijo Bloomberg ne izključuje junijske akcije ECB, če se bodo znižale napovedi za inflacijo in gospodarsko rast. V takšni politiki ne bi bili osamljeni, pri Bank of England so najpomembnejšo obrestno mero pustili pri rekordno nizkem 0,5 odstotka, predsednica ameriške Fed Janet Yellen pa verjame, da ameriško gospodarstvo zaradi še vedno prevelike brezposelnosti tudi pet let po izbruhu zadnje krize potrebuje denarno spodbudo.

Če v Frankfurtu še ne bodo dokončno prepričani, nekateri strokovnjaki namesto ene same odločne akcije svetujejo več manjših korakov za spodbudo gospodarskemu okrevanju, obračun z morebitno deflacijo in zadrževanje moči evra. Po drugi strani tudi v Veliki Britaniji in ZDA opozarjajo na morebitne negativne posledice dolgotrajnega obdobja rekordno nizkih obresti, še posebno na morebitne nove nepremičninske in druge balone.