Tiskane izdaje
Beograd – Srbska vlada je sprejela uredbo, ki velja od danes in omogoča prosto gibanje vsem državljanom Kosova v Srbiji. Srbi na severu Kosova so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva, in napovedali referendum.
Čeprav nemška kanclerka Angela Merkel med nedavnim obiskom v Prištini ni povedala ničesar novega, se na prvi pogled zdi, da je njen poziv Srbiji, da mora izpolniti zahteve, ki jih je predstavila avgusta v Beogradu, padel na plodna tla. Svoj delež so prispevali tudi voditelji EU, ki so preložili odločitev o dodelitvi statusa kandidatke Srbiji, od nje pa zahtevali izboljšanje odnosov s Prištino, vključno z uresničitvijo v dialogu doseženih dogovorov.
Srbija bo z uredbo prvič od razglasitve neodvisnosti Kosova leta 2008, ki je ne priznava, omogočila vsem prebivalcem Kosova prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Srbska vlada je uredbo sprejela na podlagi dogovora, ki sta ga Beograd in Priština dosegla v sklopu dialoga, ki poteka pod okriljem EU v Bruslju.
Kot je pojasnil njen tiskovni predstavnik Milivoje Mihajlović, uredba določa, da bodo državljani Kosova z dokumenti začasnih institucij na Kosovu lahko prečkali administrativne prehode, kjer bodo dobili začasne dokumente, ki bodo veljavni v Srbiji.
Uredba še določa, da se bodo lahko prevozna sredstva z registrskimi tablicami Unmika (KS) gibala po Srbiji z dokumenti o vstopu in izstopu iz države, medtem ko bodo registrske tablice z oznako Republike Kosovo (RKS) na mejnih prehodih zamenjali z začasnimi registrskimi tablicami. Ker Beograd registrskih tablic in dokumentov kosovskih oblasti ni priznaval, prebivalci Kosova in 150.000 kosovskih Albancev, ki živijo v državah EU, niso mogli uporabljati najkrajše poti do Evrope.
Po Mihajlovićevih navedbah je v vladnem postopku uredba o integriranem upravljanju mejnih prehodov, Eulex pa je Prištini izročil prvi del overjenih kopij matičnih knjig, ki so bile po konfliktu leta 1998–1999 prenesene v Beograd.
Srbi na Kosovu
napovedujejo referendum
Politični predstavniki Srbov na severu Kosova so napovedali, da se bo skupščina srbskih občin odločila, ali naj razpiše referendum, na katerem bi se državljani izrekli, ali sprejemajo albanske institucije na severu Kosova ali ne. Če se bodo odločili za referendum, bo najverjetneje 15. februarja, ko Srbija praznuje dan državnosti.
Predsednik občine Kosovska Mitrovica Krstimir Pantić je še poudaril, da je uredba, ki bo omogočila svobodo gibanja vsem državljanom Kosova v Srbiji, povzročila veliko škode Srbom na Kosovu. Po njegovem uredba posredno priznava neodvisnost Kosova, srbska vlada pa popušča pod pritiski Unije, namesto da bi spoštovala deklaracije, ki jih je sprejela srbska skupščina. Zaokrožil je z napovedjo, da bodo barikade na severu Kosova ostale in da bodo Srbi postavili nove, če jih bo Kfor poskušal odstraniti s silo, ker lahko le tako pokažejo, da se ne strinjajo z enostranskimi potezami Prištine in nasilnimi akcijami Kforja.
Angela Merkel je ponovila, da mora Srbija najti rešitev za svobodno gibanje na severu Kosova in za obmejno sodelovanje ter odpraviti vzporedne strukture oblasti na Kosovu. Nemška kanclerka je hkrati pozvala Prištino, da mora najti mirno rešitev spora, h kateri spadajo tudi odprte meje s Srbijo. Po njeni oceni je za nadaljnji razvoj Kosova zelo pomembno, da postane demokratična država, v kateri vlada zakon, Priština pa se mora še odločneje boriti proti organiziranemu kriminalu in korupciji.
Za Srbijo sprejemljiva
tudi dvojna suverenost
Da Beograd ni odstopil od parole Kosovo in EU, priča predlog srbskega predsednika Borisa Tadića, da bi bila za Srbijo sprejemljiva tudi rešitev dvojne suverenosti. Kot je pojasnil Tadić, skuša Beograd doseči podoben dogovor s Prištino, kot ga je Irska z velikonočnim dogovorom leta 1998, ko je opustila zahteve po suverenosti nad Severno Irsko in jih nadomestila z upanjem, da bo nekoč prišlo do enotne Irske. V tej zvezi je izpostavil, da je tudi Republika Irska, ki ne priznava delitve svoje ozemeljske celovitosti, vseeno članica EU. Tadić je še opozoril, da Beograd ne more nadaljevati evropsko integracijo brez podpore državljanov, te pa ne bo dobil, če Srbija ne bo zavarovala svojih interesov na Kosovu. Sklenil je z besedami, da Srbija nima iluzij, da bi lahko vrnila Kosovo v državni sistem Srbije, kakršen je bil pred letom 2000, ne odstopa pa od pogovorov in iskanja trajnostne rešitve.
Kosovski premier Hashim Thaqi je zagotovil, da je Kosovo odločeno zapreti poglavje konflikta in vojne. Kot je še poudaril, je Kosovo v dialogu z vsemi sosedi, tudi s Srbijo, vlada v Prištini pa je odločena, da v proces reševanja problemov na Kosovu vključi tudi državljane s severa Kosova. Po njegovem na severu Kosova ne gre za konflikt med državo in državljani, temveč za konflikt med zakonom in anarhijo.
