Tiskane izdaje
Kot piše ruska tiskovna agencija RIA Novosti, ki se sklicuje na poročanje časnika Kommersant, se Butovi odvetniki na odločitev ne bodo pritožili. Zapor Marion namreč ne spada v kategorijo strogo varovanih zaporov, kot je tisti v Koloradu, za katerega je bilo sprva rečeno, da bodo v njem nastanili Buta. Odvetnik Trgovca s smrtjo Albert Dayan je tako celo dejal, da so z odločitvijo zadovoljni, saj je to najboljši možni izid, glede na to, da But ni ameriški državljan.
Časnik Kommersant sicer opozarja, da so izjave Butovih odvetnikov o milejših pogojih prestajanja kazni morda preuranjene. But bo kazen namreč prestajal na oddelku za obsojene teroriste − tam so med drugim zaprti tudi pripadniki teroristične mreže Al Kaida in somalske milice Al Šabab −, na katerem velja kar nekaj strogih omejitev, med drugim pravica do samo enega telefonskega pogovora, dolgega 15 minut, na teden − običajni zaporniki imajo na mesec sicer na voljo 300 minut pogovorov. Poleg tega se lahko zaporniki iz oddelka za teroriste s sorodniki sestanejo zgolj v sobi, ločeni s steklom, pogovarjati pa se smejo le v angleškem jeziku. Vsa njihova komunikacija z izjemo pisem, namenjenih odvetnikom, je pod strogim nadzorom zaporniških oblasti.
Kot smo na Delu že pisali, se je Viktor But rodil leta 1967 v tadžikistanski prestolnici Dušanbe. Preden se je pridružil letalskim silam je na moskovskem vojaškem inštitutu za tuje jezike študiral angleščino, francoščino in portugalščino.
Po padcu Sovjetske zveze je obogatel na račun orožja, letal in helikopterjev, ki jih je menda kupil po izredno nizki ceni in nato prodal. Obtožujejo ga, da je s preprodajo orožja podpihoval nekaj najbolj krvavih konfliktov na svetu, med drugim v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, med njegovimi strankami pa sta menda celo nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor in pokojni libijski voditelj Moamer Gadafi. But vse očitke na svoj račun zavrača in trdi, da je vodil legitimen posel, pri čemer ni nikoli prodajal orožja.
Buta, ki se je dolgo izmikal tako sankcijam tako Združenih držav kot Združenih narodov, so aretirali leta 2008, potem ko so ga zvabili v Bangkok. Tam so ga pričakali ameriški agentje, ki so se izdajali za pripadnike Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Pretvarjali so se, da hočejo od njega kupiti protiletalske rakete, s katerimi bi sestrelili ameriška letala, ki sodelujejo s kolumbijsko vojsko. Med skrivoma posnetim pogovorom je But dejal, da orožje lahko dostavi, zaradi česar so ga tudi aretirali. Njegov odvetnik sicer trdi, da se je But le pretvarjal, saj je hotel doseči svoj resnični cilj − prodati dve tovorni letali.
