Trumpu ne gre za Sirijo, ampak za Iran
Asad in domnevni kemični napad sta za Trumpa zgolj postranska stvar.
Odpri galerijo
Uničenje po bombardiranju v Ghouti.
Združene države Amerike zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja v sirski Doumi, severovzhodno od Damaska, ne izključujejo več vojaškega ukrepanja proti Siriji in njenim zaveznikom.
Ravnanje predsednika Donalda Trumpa in njegova napoved, da bo v 48 urah premislil o nadaljnjih ukrepih, kažeta, da bi se tak letalski ali raketni napad res lahko zgodil in da za razliko od tistega pred letom, ko so ZDA prav tako posredovale zaradi uporabe kemičnega orožja v Siriji, ne bi bil zgolj simboličen. Trump je pred letom, kot je dejal nemški ekspert za ameriško politiko Josef Braml, ukrepal predvsem zato, da bi pokazal, da ni ruska marioneta. Vendar je hkrati zelo pazil, da se tudi zaradi preiskave o domnevni ruski vpletenosti v svojo izvolitev ne bi preveč nagnil skozi okno. Američani so Ruse pred poletom svojih bojnih letal pravočasno opozorili, ti pa so opozorili Sirce.
Tokrat, če bi se napad res zgodil, takega opozorila verjetno ne bo, je dejal Braml. Predvsem pa tak ameriški letalski napad, kot je nemški ekspert dejal v intervjuju za Deutsche Welle, ne bi bil uperjen prvenstveno proti Damasku in Moskvi (Trump naj bi se kolikor je mogoče izogibal vojaškega konflikta z Rusijo), ampak zlasti proti Iranu in tistim silam, ki jih Teheran v Siriji že več let podpira. ZDA naj bi pri tem zelo verjetno poskusile uničiti tudi »zračni most« za iransko podporo tem silam, ki deloma poteka tudi čez iraško ozemlje.
Iran kot prva tarča
Po mnenju nemškega eksperta in avtorja knjige Trumpova Amerika: na račun svobode je Sirija za ZDA zgolj postransko bojišče, kajti v resnici gre za obračun z Iranom. Trumpova administracija, v kateri oster jastreb in kritik Irana John Bolton pred kratkim ni naključno postal predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, že za maj napoveduje razveljavitev jedrskega sporazuma z Iranom, kar bo brez dvoma zaostrilo konflikt s Teheranom. ZDA bi zato iransko vmešavanje v sirsko krizo lahko izrabile kot moralni in geostrateški argument za svoje posredovanje. Napovedan umik ameriških vojakov iz Sirije za Bramla ni protislovje. Prej logična poteza. Napadi bodo tako ali tako letalski oziroma raketni, ameriški vojaki pa bi kvečjemu lahko postali talci tamkajšnjih razmer.
Ključna bo »domača« fronta
Odgovor na vprašanje, kako resno misli Trump v Siriji vojaško posredovati in pri tem zaostriti predvsem konflikt z Iranom, je za Bramla, ki velja predvsem za odličnega poznavalca ameriških notranjih razmer, v veliki meri odvisen od tega, kako ostra bo ameriška »notranjepolitična fronta« proti Trumpu. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo novembra v ZDA volitve v kongres, na katerih bi bil za Trumpa najslabši možen scenarij, če bi izgubil večino v obeh domovih parlamenta.
V tem primeru bi mu vojna proti zunanjemu sovražniku in zbiranje domoljubov »pod nacionalno zastavo« v veliki meri omogočila, da kot vrhovni poveljnik oboroženih sil obdrži razmere v državi pod svojim nadzorom in vse stavi na domovinsko varnost, je poudaril Braml. Georgeu W. Bushu je to po terorističnih napadih 11. septembra 2001 odlično uspelo.
Ravnanje predsednika Donalda Trumpa in njegova napoved, da bo v 48 urah premislil o nadaljnjih ukrepih, kažeta, da bi se tak letalski ali raketni napad res lahko zgodil in da za razliko od tistega pred letom, ko so ZDA prav tako posredovale zaradi uporabe kemičnega orožja v Siriji, ne bi bil zgolj simboličen. Trump je pred letom, kot je dejal nemški ekspert za ameriško politiko Josef Braml, ukrepal predvsem zato, da bi pokazal, da ni ruska marioneta. Vendar je hkrati zelo pazil, da se tudi zaradi preiskave o domnevni ruski vpletenosti v svojo izvolitev ne bi preveč nagnil skozi okno. Američani so Ruse pred poletom svojih bojnih letal pravočasno opozorili, ti pa so opozorili Sirce.
Tokrat, če bi se napad res zgodil, takega opozorila verjetno ne bo, je dejal Braml. Predvsem pa tak ameriški letalski napad, kot je nemški ekspert dejal v intervjuju za Deutsche Welle, ne bi bil uperjen prvenstveno proti Damasku in Moskvi (Trump naj bi se kolikor je mogoče izogibal vojaškega konflikta z Rusijo), ampak zlasti proti Iranu in tistim silam, ki jih Teheran v Siriji že več let podpira. ZDA naj bi pri tem zelo verjetno poskusile uničiti tudi »zračni most« za iransko podporo tem silam, ki deloma poteka tudi čez iraško ozemlje.
Kako resno misli Trump v Siriji vojaško posredovati?
Iran kot prva tarča
Po mnenju nemškega eksperta in avtorja knjige Trumpova Amerika: na račun svobode je Sirija za ZDA zgolj postransko bojišče, kajti v resnici gre za obračun z Iranom. Trumpova administracija, v kateri oster jastreb in kritik Irana John Bolton pred kratkim ni naključno postal predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, že za maj napoveduje razveljavitev jedrskega sporazuma z Iranom, kar bo brez dvoma zaostrilo konflikt s Teheranom. ZDA bi zato iransko vmešavanje v sirsko krizo lahko izrabile kot moralni in geostrateški argument za svoje posredovanje. Napovedan umik ameriških vojakov iz Sirije za Bramla ni protislovje. Prej logična poteza. Napadi bodo tako ali tako letalski oziroma raketni, ameriški vojaki pa bi kvečjemu lahko postali talci tamkajšnjih razmer.
Ključna bo »domača« fronta
Odgovor na vprašanje, kako resno misli Trump v Siriji vojaško posredovati in pri tem zaostriti predvsem konflikt z Iranom, je za Bramla, ki velja predvsem za odličnega poznavalca ameriških notranjih razmer, v veliki meri odvisen od tega, kako ostra bo ameriška »notranjepolitična fronta« proti Trumpu. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo novembra v ZDA volitve v kongres, na katerih bi bil za Trumpa najslabši možen scenarij, če bi izgubil večino v obeh domovih parlamenta.
V tem primeru bi mu vojna proti zunanjemu sovražniku in zbiranje domoljubov »pod nacionalno zastavo« v veliki meri omogočila, da kot vrhovni poveljnik oboroženih sil obdrži razmere v državi pod svojim nadzorom in vse stavi na domovinsko varnost, je poudaril Braml. Georgeu W. Bushu je to po terorističnih napadih 11. septembra 2001 odlično uspelo.
