Tiskane izdaje
Sojenje enajstim turškim novinarjem, obtoženim sodelovanja pri načrtovanju državnega udara, je vznemirljiv odraz nestrpnosti vlade premiera Recepa Tayyipa Erdogana, meni vse več opazovalcev. Ahmet Sik in Nedim Sener, ki so ju turške oblasti aretirale marca, sta skupaj z devetimi novinarji obtožena sodelovanja z domnevno organizacijo, ki da je pred osmimi leti poskušala spodnesti prvo Erdoganovo vlado.
Skupino Ergenekon, poimenovana po mitološkem kraju v Altajskih gorah, je menda sestavljalo več pripadnikov vojske in njihovih somišljenikov. Spodleteli poskus udara leta 2003, ki bi spodnesel nesporno zmagovalko parlamentarnih volitev leto prej, je na pragu drugega mandata Erdoganove stranke Pravičnost in razvoj (AK) sprožil odmevno preiskavo očitane protizakonite dejavnosti nekaterih članov vojaškega vrha.
Preiskava po štirih letih ni prinesla otipljivejših rezultatov. Kvečjemu je postala način ustrahovanja nasprotnikov vlade, so prepričani nekateri opazovalci. Aretaciji Ahmeta Sika in Nedima Senerja so na ulicah turških mest v marcu spremljale množične demonstracije. Predstavniki mnogih nevladnih organizacij in podporniki svobode tiska so včeraj pred istanbulskim sodiščem, kjer poteka sojenje, pripravljali protest proti tovrstnemu preganjanju novinarjev. Kljub očitkom o političnih procesih vlada zagovarja sojenje in preiskavo, češ da se z njima vzpostavlja trdnejša demokracija.
Kritika vpletenosti policije
v umor se ni splačala
Večina od 11 obtoženih je v priporu že več mesecev. V primeru, da jih oblasti obsodijo, se bodo pridružili 63 novinarjem, ki so že za zapahi.
Economist je marca zapisal, da sta Sik in Sener v zadnjih letih objavila več člankov, ki so jima nakopali sovražnike. Kritizirala sta vpletenost policije v umor Hranta Dinka, turškega novinarja armenskega rodu, in vpliv najbolj vplivne turške islamske bratovščine na člane varnostnih sil. Zekeriya Oz, glavni tožilec v primeru obtoženih novinarjev, je v pogovoru za britanski tednik pred meseci vztrajal, da aretacija Sika in Senerja ni povezana z njunim pisanjem, ampak z nekaterimi »drugimi dejavnostmi«, o katerih pa ni hotel govoriti. Ercan Ipekçi, predsednik združenja turških novinarjev, in Ferai Tinç, predsednica turškega tiskovnega inštituta, vidita sojenje enajsterici kot način sistematičnega utišanja kritikov oblasti, po katerem čedalje bolj vešče posega turška vlada. Zaskrbljenost nad sodnim procesom je v zadnjem času, med vrsticami večkrat izrazila tudi Evropska unija.
Komisar za širitev Štefan Füle je prejšnji teden, med svojim obiskom v Istanbulu, novinarjem dejal, da del turške zakonodaje in način njene interpretacije po njegovem mnenju omejujeta svobodo izražanja.
