Tiskane izdaje
Ankara − Manj kot tri tedne pred lokalnimi volitvami, na katerih volivci tokrat ne bodo izbirali le novih županov, ampak bodo menda odločali tudi o politično usodi Recepa Tayyipa Erdoğana, se Turčija spoprijema z novo krizo. Smrt 15-letnega Berkina Elvana, ki je po 269 dneh v komi v torek naposled izgubil bitko za življenje, je znova prebudila protivladne protestnike.
Berkin Elvan se je junija lani na poti v trgovino, kjer je nameraval kupiti kruh, po nesreči znašel v navzkrižnem ognju med policijo in protestniki. Ena od doz solzivca, ki jo je zalučal policist, ga je zadela v glavo in huje ranila. Umrl je po desetih mesecih v komi. »Mojega sina ni vzel Alah, ampak Tayyip Erdoğan,« je po smrti sina povedala njegova mati.
Ob pogrebu najstnika, ki so ga včeraj pokopali v Istanbulu, se je na ulice več turških mest zgrnila jezna množica ljudi, ki je zahtevala odstop vlade. Policija je med drugim posredovala v Ankari in Istanbulu, kjer so policisti protestnikom poskušali preprečiti vstop na trg Taksim, osrednje prizorišče lanskih protestov. Dve osebi sta umrli − mlajši moški, ubit v Istanbulu, in policist v provinci Tunceli, ki je po nekaterih navedbah umrl zaradi posledic solzivca, kar pa je vlada že zanikala. Več ljudi je ranjenih, mnoge so aretirali.
Ponoven izbruh protestov je še dodaten udarec za turško vlado. »Vlado je mogoče zamenjati le z volilnimi skrinjicami,« je v odzivu na dogodke zadnjih dni povedal Erdoğan, ki je protestnike obtožil »sabotiranja« volitev. Na današnjem slovesnem odprtju nove proge podzemne železnice v Ankari je protestnikom očital, da so »šarlatani, ki nimajo nič opraviti z demokracijo, saj ne verjamejo v volitve. Pravijo, poskrbimo za kaos in morda bomo dobili želeni rezultat. Moji bratje v Ankari in celotni Turčiji pa bodo dali potreben odgovor 30. marca.«
Vlada se vse od sredine decembra, ko so v okviru obsežne protikorupcijske preiskave prijeli tudi sinove več ministrov in uglednih poslovnežev, otepa obtožb o korupciji. Odstopilo je več ministrov, sum korupcije pa je po razkritju telefonskega pogovora Erdoğana z njegovim sinom, v katerem mu domnevno naroča, naj skrije več milijonov evrov, padel tudi na samega prvega moža vlade.
Erdoğan vztraja, da za vsemi škandali stoji njegov nekdanji tesni zaveznik in vplivni islamski klerik Fethullah Gülen, ki kljub izgnanstvu v ZDA pomembno kroji usodo Turčije. Odnosi med njima so se menda dokončno skrhali prav zaradi lanskega brutalnega obračuna s protestniki. Za protikorupcijsko preiskavo in javno objavo telefonskih pogovorov, katerih avtentičnost sicer ni potrjena, so po trditvah vlade poskrbeli privrženci Gülenovega gibanja. Vlada se je na obtožbe odzvala z množičnim odpuščanjem in premeščanjem domnevnih privržencev, zaposlenih v policiji in pravosodju. Parlament je potrdil tudi sporna zakona o večjem nadzoru nad pravosodjem in internetom, ki sta naletela na nemalo kritik, tudi iz tujine. Evropski parlament je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj Turčijo opozoril, da bi lahko sporna zakonodaja še dodatno otežila približevanje države k EU. Turčija je sicer daleč najstarejša prosilka za članstvo v evropskih integracijah. Njena želja po tesnejšem sodelovanju s staro celino namreč sega v leto 1959, ko je zaprosila za status pridružene članice Evropski gospodarski skupnosti (EGS).
Turška vlada bo naklonjenost volivcev po lanskih protestih, korupcijskih škandalih in ponovnih nemirih na ulicah lahko preverila že konec meseca, ko bodo v državi lokalne volitve. Avgusta bodo sledile predsedniške volitve, junija drugo leto pa še splošne. Erdoğan, ki v primeru zmage na lokalnih volitvah napoveduje novo zakonodajo o nadzoru na internetu, je v sredo prisegel, da bo ob morebitnem porazu AKP odstopil s položaja. »Pripravljen sem zapustiti politiko, če moja stranka iz volitev ne bo izšla kot zmagovalka,« je povedal. Da je njegova samozavest upravičena, je pred dnevi poročal britanski Reuters − javnomnenjske raziskave AKP namreč napovedujejo prepričljivo zmago.
