Tiskane izdaje
Peking – »To je bil organiziran teroristični napad,« je dejal Hou Hanmin, vodja urada za informiranje kitajske pokrajine Xinjiang, kjer je včeraj prišlo do oboroženega spopada med pripadniki narodnostne manjšine in oboroženimi policisti. Poročila o dogajanjih v mestu Hotanu na skrajnem zahodu Kitajske se bistveno razlikujejo odvisno od tega, ali prihajajo od Ujgurov v izgnanstvu ali od območnih oblasti. Medtem ko prvi trdijo, da je bilo v spopadu ubitih najmanj dvajset pripadnikov muslimanske manjšine, drugi poročajo o »določenem številu mrtvih« med napadalci in o štirih žrtvah najnovejšega »separatističnega izgreda«.
Policijski funkcionarji trdijo, da so »teroristi«, oboroženi z razstrelivom in granatami, v ponedeljek vdrli v urad za industrijo, trgovino in davke ter ranili dva človeka, nato pa prešli v sosednje poslopje policije, podtaknili požar in ubili dva talca ter enega policista, nakar so izobesili »zastavo s separatističnimi sporočili«. Na kraj dogajanja so poslali državno protiteroristično skupino, katere pripadniki so v kratkem času osvobodili vse preostale talce in pobili napadalce.
Svetovni ujgurski kongres, ki ima svoj sedež v Nemčiji, pa po drugi strani trdi, da je šlo za protest večjega števila Ujgurov, nezadovoljnih zaradi odvzemanja zemlje in množičnega preseljevanja prebivalstva. Nekateri med njimi so zahtevali, naj policija izpusti člane njihovih družin, ki so jih v minulih dveh letih aretirali zaradi sodelovanja v krvavih neredih v Urumchiju julija 2009. V spopadih med Ujguri in Hani je bilo takrat ubitih 197 ljudi, več kot 1600 pa jih je bilo ranjenih. Po tem incidentu je sledil nov val nasilja. Številne Ujgure so odpeljali, nato pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Proti večini so vložili obtožnice, čeprav se ti ljudje vse od takrat niso pojavili.
Namesto za bi obljubili nadomestila za odvzeto zemljo ali dali kakršno koli že informacijo o aretiranih, je policija, kot je zapisano v poročilu kongresa, z udarci usmrtila 14 ljudi, šest pa jih je pokončala s strelnim orožjem. »Kitajska oblast mora nemudoma ustaviti nasilje, če želi preprečiti nadaljnje zaostrovanje položaja,« je dejal predstavnik za tisk omenjene organizacije Dilxat Raxit in poudaril, da je glavni vir problema nezadovoljstvo Ujgurov zaradi politike, ki jo vodijo v Pekingu, ne pa separatizem ali islamski radikalizem, na katerega zavračajo krivdo kitajski voditelji.
Razdeljena mesta
Raxit trdi, da so takoj po incidentu v Hotanu aretirali najmanj 70 ljudi in da policija išče še veliko večje število osumljenih, ki so menda organizirali »teroristični napad« na policijsko upravo. Direktor Inštituta za protiterorizem Li Wei je za kitajske medije izjavil, da gre v resnici za zaroto »terorističnih skupin, kot sta Svetovni ujgurski kongres in Islamsko gibanje za Vzhodni Turkestan, ki se nikoli niso odrekle poskusom sabotaže«.
Prav zato, ker kitajske oblasti sumijo, da se za vsako ujgursko zahtevo po spoštovanju človekovih pravic in zaščiti njihove kulturne ter verske identitete skrivajo »separatistične organizacije«, so postale razmere v Xinjiangu že zdavnaj brezupne. Mesta, kot sta Hotan ali Urumchi, so razdeljena na muslimanske in hanske četrti, med katerimi skorajda ni nikakršnih stikov.
V času, ko je Xinjiang znova krvavel, pa so v tibetanskem glavnem mestu Lhasi zaznamovali 60. obletnico »mirne osvoboditve« himalajskega območja. Čeprav imajo številni Tibetanci podpis sporazuma med teokratsko oblastjo in Pekingom, do katerega je prišlo pred šestimi desetletji, za začetek hanske zasedbe, so obletnico proslavili ob prisotnosti podpredsednika Xi Jingpinga, o katerem pričakujejo, da bo prihodnje leto prevzel vodstvo nad komunistično partijo, leta 2013 pa bo imenovan za naslednjega predsednika države.
»Moramo se bojevati proti separatističnemu delovanju dalajlamove klike in uničiti vsak poskus spodkopavanja trdnosti Tibeta ter narodnostne enotnosti domovine,« je dejal Xi in s tem napovedal nespremenjeno politiko do himalajskega območja. To hkrati pomeni nadaljevanje represivne politike v Xinjiangu, zaradi katere se bo le še poglobilo nezadovoljstvo pripadnikov ujgurske manjšine, ki o sebi trdijo, da so ljudstvo, ne pa – separatisti.
