Ukrajinska drama na bruseljskem odru

Po napetostih v zadnjih mesecih glede energetike in Ukrajine Bruselj napoveduje strateško razpravo s predstavniki Kremlja.

Objavljeno
27. januar 2014 21.56
APTOPIX Ukraine Protests
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Evropska politika­ se na dramatičen položaj v Ukrajini odziva s še več retorike. Predsednik evropskega sveta­ Herman Van Rompuy­ je, denimo, konec tedna v Varšavi­ kritiziral brutalnost oblasti­ v obračunu z demonstranti­ in povezal omejevanje pravic z nadaljnjo destabilizacijo razmer.

Današnji redni vrh EU in Rusije bo povsem v senci dogajanja v Kijevu in drugih ukrajinskih mestih. Vrhi so sicer namenjeni razvijanju strateških odnosov na področjih, kot so trgovina, zunanja politika in energetika. Toda med pogovori ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova z bruseljskimi gostitelji bodo na mizi predvsem kočljiva vprašanja. Ob Ukrajini je v zadnjih mesecih jabolko spora še energetika.­ Evropska komisija je prepričana, da so sporazumi Rusije in šestih članic o gradnji Južnega toka v nasprotju s pravom EU.

Nediplomatski diplomati

Odkar se je Ukrajina novembra pod močnim pritiskom Kremlja do nadaljnjega odpovedala podpisu prostotrgovinskega sporazuma z EU, je na relaciji Bruselj–Moskva čutiti predvsem napetost. Nobena stran ne pripisuje večjega pomenu temu, da bo vrh potekal v povsem skrčeni obliki. Po odpovedi sprva predvidene večerje na predvečer vrha bo ta potekal le nekaj ur. Toda simbolno sporočilo je nezanemarljivo. »Vrh je priložnost za razmislek o naravi in usmeritvi strateškega partnerstva EU in Rusije,« je napovedal Van Rompuy.

Bruseljski diplomati – ko govorijo anonimno – so pri izbiri besed glede težav v odnosih z Rusijo manj diplomatski. Tako opozarjajo, da iz Moskve prihajajo napačne informacije o naravi sporazuma EU z Ukrajino. Če bi ga Kijev podpisal, da v nobenem primeru ne bi imel manj manevrskega prostora za poglabljanje trgovinskih odnosov z drugimi. Na drugi strani da je povsem neznano, kakšno carinsko unijo ponuja Rusija svojim sosedam. Načrtov še ni predstavila niti Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) v Ženevi.

Opozarjajo, da je Moskva poldrugo leto po vstopu v WTO uvedla kopico nedovoljenih protekcionističnih ukrepov in ni znižala carin. Za več izdelkov velja prepoved uvoza, ker da so fitosanitarno neustrezni, čeprav so po vsem svetu dovoljeni. Kljub temu Ruska federacija in EU izpostavljata odlične trgovinske odnose. Rusija je za EU tretji največji zunanjetrgovinski partner, skoraj polovica (45 odstotkov) ruskega izvoza gre v Unijo. Evropske investicije v Rusiji so vredne več kot naložbe v Indiji in na Kitajskem skupaj.

»Običajno poslovanje«

Glede trditev Moskve, da bi poceni blago, ki bi prišlo v Ukrajino, nato preplavilo Rusijo, opozarjajo, da so povsem neutemeljene. »Ali so evropski izdelki, prodani v Kanado (z njo EU že ima prostotrgovinski sporazum), preplavili ZDA?« se je vprašal visoki diplomat Unije. Po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih mesecih, Bruselj in Moskva menda ne preneseta vrha v slogu »business as usual«. Toda: dramatičnih zapletov naj ne bi bilo. Ruska oblast zavrača obtožbe o vpletanju v ukrajinske notranje zadeve, češ, zgolj pogovarjamo se s predstavniki oblasti in civilne družbe.

Glede Ukrajine v EU še bolj ali manj razmišljajo o prihodnjih korakih in pozivajo k politični rešitvi nastalega položaja. Za komisarjem za širitev Štefanom Fülejem bo v Kijev spet odpotovala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton. Kljub ostrim tonom v izjavah ni znamenj premikov. Čeprav se občasno slišijo zahteve po ukrepih proti Janukovičevi oblasti, tega vprašanja še ni na mizi. Enako velja za pozive k novim volitvam. Očitno si nočejo zapreti vrat do oblastnikov v Kijevu in jih povsem prepustiti vplivu Moskve.

Linija Bruslja ostaja, da je za zaostritev razmer v Ukrajini kriva Janukovičeva odločitev o zavrnitvi podpisa sporazuma z Brusljem. To da je povzročilo krizo. Janukovičevo ponudbo, da bi o trgovinskih odnosih razpravljali v troje (Ukrajina, EU, Rusija), Bruselj zavrača, češ, ni smotrno, da o sporazumu, ki bi ga sklenila dva, razpravljajo trije. Na drugi strani je prvi ruski diplomat v Bruslju, veleposlanik pri EU Vladimir Čižov, v zadnjih tednih večkrat pozval k spoštovanju suverenosti in pojasnil, da je Moskva takoj sprejela ponudbo za tristranske pogovore.