Ultimat Rimu: Pompeje obnoviti do konca 2015

Letošnje poletje se je uspešno pridružilo dosedanjim deževnim rušilnim sezonam, vladni nemarnosti in mafijskim posegom. Turisti, ki obiskujejo Pompeje, vedo povedati, da je vsakokrat več porušenega, vsakokrat manj odprtega, biser evropske kulture pod Vezuvom je čedalje bolj zanemarjen.

Evropska unija je te dni pogledala skozi prste in hkrati še enkrat zagrozila Rimu. Ali se bo Italija resno lotila obnove in izkoristila sklade, namenjene »velikemu projektu Pompeji«, ali pa bodo denar odvzeli in ga namenili resnejšim projektom.

Komisar na obisku

V Pompeje je te dni spet prišel evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, spet so obudili sklad za rešitev in obnovo Pompejev, ki je bil že blokiran. Rimska vlada je znova obljubila, da bo tokrat stvar vzela v roke resno in odgovorno. Hahn, ki mu je veliko do Pompejev (upa, da se bo z njimi lahko ukvarjal tudi po spremembah v Bruslju, v novi evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja), je sedanjemu ministru za kulturo Dariu Franceschiniju zagrozil, da bo sklada za obnovo konec, če denarja ne bodo izkoristili do konca prihodnjega leta.

Rok je kratek, leto 2015 je pred nosom. Prejšnji rok, ki se ga v Neaplju in Rimu ni držal nihče, je bil 31. december lani. Do takrat je bilo v Pompejih ducat velikih podorov in rušenj, od takrat skoraj še enkrat toliko.

Evropska komisija je denar za Pompeje odobrila pred dobrima dvema letoma, ko je ugotavljala, da je v nevarnosti ena izmed največjih vrednot rimske antične kulture. Italijani so se potrudili, da je doslej propadel skoraj vsak razpis za javna dela. Ko izberejo izvajalca del, se tekmeci pritožijo, zadeva kroži po sodiščih. Ko izvedejo naslednji razpis, se stvar ponovi. Rimski komentatorji so prepričani, da je v ozadju mafija, ki ne dovoli nobenega javnega dela v deželi Kampaniji, če ne pristavi svojega lončka.

Malo zgodovine

Mesto Pompeji, ki ga je vulkan Vezuv zasul leta 79 in ga je lava ohranila nedotaknjenega, potem pa je več kot poldrugo tisočletje čakalo, da so ga odkrili, je konec prejšnjega stoletja postalo biser evropske kulturne dediščine, last vsega človeštva. Kmalu potem tudi že tisti biser, ki spada med najbolj ogrožene iz Unescove dediščine. Na seznam so ga vpisali leta 1997, v obdobju, ko so bili znaki zanemarjenosti očitni, zrušenega pa še ni bilo toliko, kakor je zdaj, ko vsako deževje poruši kakšen zid, spodnese steber ali odnese dve tisočletji stara tla.

V Rimu so se od časov vpisa na seznam Unescove dediščine menjavale vlade, spremenilo pa se ni veliko. Zadnje čase imajo spet vsako leto novo vlado, vsak minister očita prejšnjemu, da ni storil nič. Največ je menda še v Berlusconijevem času obljubljal in obetal minister za kulturo Giancarlo Galan, ki pa pod Vezuvom ni utegnil storiti veliko, ne dobrega ne slabega. Zdaj je zaprt zaradi goljufij v Benetkah, tam je lomastil pri gradnji jezu za zaščito dediščine. Ali se je pustil podkupiti tudi v primeru Pompejev, ni znano, ni pa izključeno, pikro pripomnijo poznavalci. Namigujejo, da spran ali opran mafijski denar potuje iz podjetniških žepov v žepe politikov in politikantov, mesto pod Vezuvom pa propada.

Komisar Hahn je med obiskom v Pompejih in Rimu razložil gostiteljem, da so doslej v Bruslju sprostili že četrtino denarja, odobrenega za Pompeje, popolnoma nedoumljivo in nesprejemljivo pa je, da so Italijani izkoristili en sam odstotek, skoraj nič. Hahn je napovedal, da bo evropska komisija poslala inšpektorje v Pompeje vsake štiri mesece.

Minister za kulturo v Renzijevi vladi Dario Franceschini zagotavlja, da bodo letos in prihodnje leto v Pompejih delali noč in dan, vse bodo obnovili, zaščitili bodo vse točke, ki jim preti nevarnost rušenja. Niti evra nočejo izgubiti, predvsem pa bi radi obiskovalcem spet ponudili na ogled celotne Pompeje. Kljub težavam si je lani prišlo to znamenitost ogledat poltretji milijon turistov, ki so razočarano ugotavljali, da jim ponujajo samo še četrtino starih Pompejev, tri četrtine so že zaprte. Najbolj razočarani so tisti, ki so Pompeje spoznali pred tremi, štirimi desetletji, v starem urejenem stanju. Zdaj je zaprto že vse, kar je bilo tedaj najbolj zanimivo in najlepše.

Mafijsko pranje denarja

Birokracija je za Pompeje naredila več škode kot vsa zavezniška bombardiranja leta 1943, je ocenil Giacomo Galeazzi, ki spada med poznavalce dogajanja na neapeljskem območju, kjer vlada zloglasna kamora. Vsa tri doslej opravljena večja gradbena dela so bila menda opravljena ob nenavadnih, celo 50-odstotnih popustih podjetij, ki so zmagovala na razpisih. Verjetno je šlo za mafijsko pranje denarja, izvajalci pa so za majhen denar svoje delo opravili slabo ali pa ga sploh niso, piše Galeazzi. Doslej je bilo že šestnajst razpisov, še osem jih poteka zdaj, na terenu pa ni rezultatov.

Vremenoslovci povedo, da je k rušenju prispevala narava, tako deževnih sezon kot zadnje desetletje menda v neapeljski okolici ne pomnijo. A problem ni samo deževje, ampak predvsem to, da se nobene nove velike škode ne lotijo takoj, vedno počakajo, da se poruši večji del katerega izmed zgodovinskih objektov.

Kriva pa menda ni samo zapuščenost Pompejev, kjer je nekoč živelo dobrih deset tisoč ljudi, niti ne samo nemarno ravnanje vseh vlad. Ves Vezuv z okolico je že desetletja prepuščen divjim gradnjam, povrhu spada območje v neposredni bližini Pompejev med največja odlagališča nevarnih odpadkov v Evropi.