Uničevanje kemičnega orožja: Na Kreti se bojijo, da bo nekaj šlo hudo narobe

Hanija – Uradniki zatrjujejo,­ da bo sirski režim najkasneje­ do srede maja dokončno­ predal zalogo kemičnega orožja­ v roke Organizacije za zaščito­ pred kemičnim orožjem (OPCW). Orožje bodo – prvič v zgodovini – nato uničili v mednarodnih vodah Sredozemlja: med Sicilijo, Malto in Kreto, kjer zaradi tega že dva meseca potekajo množični protesti.

Potem ko se je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada s podpisom sporazuma o uničenju arzenala kemičnega orožja lani zgodaj jeseni »izognil« mednarodnemu vojaškemu posredovanju, mednarodna skupnost pa se je, na drugi strani, taktično znebila odgovornosti za kakršnokoli aktivno delovanje v Siriji, je sirsko kemično orožje postalo »tehnično ­vprašanje«.

Organizacija za zaščito pred kemičnim orožjem je skupaj z Združenimi narodi sprejela odločitev, da bodo na 36 let stari ameriški ladji MV Cape Ray, ki je v lasti marincev, »nekje v Sredozemlju« s hidrolizo razgradili približno 1200 ton morilskih strupov. Vrsta držav, ki so bile predvidene za razgraditev, je nemudoma dejala, da to na njihovem ozemlju ni mogoče (Belgija, Norveška, Albanija, Nemčija, Francija). Organizacija OPCW je zato začela iskati »alternativno rešitev«. Našli so jo presenetljivo hitro. Kmalu je namreč postala javna skrivnost, da bo razgradnja sirskega kemičnega orožja potekala v arhipelagu med Sicilijo, Malto, Libijo in Kreto.

Večina sirskega kemičnega orožja je še vedno v sirskem pristaniškem mestu Latakiji, sicer »srčiki« Asadovega režima. V Latakiji so ga naložili na svoje ladje pripadniki danske in norveške vojaške mornarice, ki čakajo, da bo režim izročil celoten arzenal. Nato ga bodo – to so nam potrdili številni viri – prepeljali v legendarno italijansko pristanišče Gioia Tauro v Kalabriji, kjer so pred nekaj meseci odkrili velike količine mamil in orožja, ki je pripadalo znamenitima mafijskima družinama Gambino in 'Ndragheta.

Italijanska policija je ob tem aretirala 26 članov mafijske združbe, ameriški časnik Miami Herald pa je zapisal, da prek omenjenega pristanišča, »mafijske katedrale«, prispe v Evropo kar 80 odstotkov kokaina. V spornem pristanišču in bližnjem mestu, v katerem vlada visoka brezposelnost, bo na pošiljko sirskega kemičnega orožja počakala ameriška ladja MV Cape Ray, ki je trenutno še vedno v španskem pristanišču Rota, kamor je ladijsko osebje, ki bo sodelovalo v razgradnji orožja, pred dnevi povabilo celo nekaj novinarjev.

Strah pred velikansko ekološko katastrofo

Kljub temu da bo takšna operacija uničevanja kemičnega orožja – sredi morja – potekala prvič v zgodovini in kljub temu da so OPCW in vsi vpleteni akterji o operaciji, ki poteka v »vojaški tajnosti«, popolnoma netransparentni glede podrobnosti in predvsem morebitnih težav ali tveganj za sredozemsko floro in favno ter milijone prebivalcev, ki živijo ob obalah, odločitev mednarodne skupnosti ni imela kaj dosti protestov in javnega odmeva. Še najbolj intenzivno so se odzvali na Kreti, največjem grškem otoku, kjer je tudi največje ameriško vojaško oporišče v Sredozemlju, od koder so, med drugim, spomladi 2011 vzletala Natova letala, ki so v sklopu mednarodnega vojaškega posredovanja letela proti Libiji.

Na Kreti, ki se je tudi ostro zoperstavila varčevalni politiki, se je do zdaj vključilo v proteste kar 600 organizacij in društev. Med njimi so številni župani in vrh tukajšnje pravoslavne cerkve. Na zadnjih protestih se je tako zbralo kar 10.000 ljudi, ki se bojijo, da bi med razgradnjo kemičnega orožja morda šlo kaj narobe. Od odgovornih, ki glasno molčijo, z njihovim molkom smo se morali soočiti tudi novinarji, zahtevajo pojasnila.

»Odgovornim postavljamo preprosto vprašanja. In zahtevamo odgovore. Zakaj morajo uničevati kemično orožje na morju, ko bi ga lahko po kopnem prepeljali kamorkoli in ga uničili na varnem? Prepričan sem, da zato, ker bi, denimo, v Italiji ali Nemčiji, če bi orožje uničevali tam, prišlo do eksplozije javnega besa. Zakaj so izbrali ravno mednarodne vode? Bojim se, da zato, ker, če bo šlo kaj narobe, za to ne bo odgovarjal nihče in ker ne bo nikogar, ki bo lahko tožil odgovorne. To bi lahko sprožilo zoprn proces – mednarodne korporacije bi mirno preselile nevarne poskuse v mednarodne vode in to bi bilo to. Zakaj OPCW ne spusti zraven neodvisnih znanstvenikov in opazovalcev? Zakaj se vse dogaja v tako strogi tajnosti, vse skupaj pa se, tako ali drugače, dotika prav vsakogar izmed nas? Zakaj v medijih vlada zarota tišine?« se je spraševal lokalni aktivist Petros Limberakis, sicer biolog in raziskovalec v Muzeju naravne zgodovine v Haniji.

Popolna netransparentnost

Limberakis je zatrdil, da je hidroliza varen proces. A le v idealnih pogojih. Takšnih, se boji, v Sredozemlju skoraj gotovo ne bo. Na morju je vedno treba upoštevati »faktor presenečenja«. Nekaj takega kot »skoraj varno« v znanosti ne obstaja. Kaj šele, ko gre za človeška življenja. Za preživetje flore in favne. »Pravijo, naj jim zaupamo, ker vedo, kaj delajo. To je skrajno netransparentno in nedemokratično. Za zdaj se zdi, da operacija nima načrta B. Nihče nič ne ve o morebitnih tveganjih in o tem, kako se bo soočalo z morebitno ekološko katastrofo. To je nevarno, neodgovorno, nezaslišano. Je tudi politično vprašanje, saj se vse skupaj dogaja v občutljivem času in prostoru, politika pa molči. Tudi grška, seveda. Nekateri lokalni politiki so, denimo, izrazili nasprotovanje našim protestom, saj bi to lahko škodilo turizmu. To je paradoks leta – kaj pa morebitna ekološka katastrofa?!,« je zgroženo nadaljeval aktivist s Krete, ki pravi, da aktivisti delajo v popolni temi, saj uradnih virov preprosto ni. Po njegovem bi za uničenje kemičnega orožja morali poskrbeti proizvajalci – podjetja, ki tržijo smrt. A to se seveda ne bo zgodilo.

Takoj ko se bo začel proces hidrolize, bodo aktivisti s Krete – podobno napovedujejo njihovi italijanski kolegi – v slogu aktivističnih poti krenili na območje Gaze proti prizorišču uničevanja sirskega kemičnega orožja, ki naj bi bilo do tedaj tudi javno znano. Med napovedanimi več ducati manjših ladij in čolnov bo dejansko tudi ena izmed tistih, ki je bila udeležena v razbijanju izraelske (ne le) pomorske blokade Gaze, zatrjujejo tukajšnji aktivisti.

Med udeleženci »protestne regate« naj bi bilo nekaj evropskih parlamentarcev. Kretski aktivisti so vhod v ameriško vojaško oporišče v znamenitem zalivu Suda, kjer je tudi pokopališče zavezniških vojakov iz druge svetovne vojne, ki so ga pripadniki neonacistične Zlate zore pred kratkimi zasvinjali s svojimi simboli, polepili s plakati delfinov okostnjakov. »Hočemo le vedeti, kaj se bo dejansko dogajalo in kako nevarno je,« je v Haniji jezno zavzdihnila ena vodilnih aktivistk Katerina Furaki, ki se je do zdaj udeležila vseh treh protestov.