Tiskane izdaje
Panetta je na novinarski konferenci skupaj z načelnikom štaba združenih poveljstev, generalom Martinom Dempseyjem, razkril nekaj podrobnosti glede izvajanja političnega dogovora med demokrati in republikanci v Washingtonu minulo poletje. Takrat so se dogovorili, da bodo z upočasnitvijo rasti porabe za obrambo v naslednjih desetih letih proračunu prihranili 487 milijard dolarjev. Podatki, ki sta jih predstavila Panetta in Dempsey, se nanašajo na obdobje petih let, v katerih naj bi prihranili 259 milijard dolarjev.
Panetta je opozoril, da bodo prihranki prizadeli vseh 50 ameriških zveznih držav in številna kongresna okrožja. »Tako se bo videlo, ali so bili pozivi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja le prazne besede,« je izjavil minister. Kot je dejal, se bo pozornost oboroženih sil preselila iz Iraka, Afganistana in Evrope v Azijo, na Bližnji vzhod in na zaščito interneta oziroma elektronskih omrežij. Več bo tudi posebnih enot, kot so enote Seals, katerih pripadniki so maja lani sodelovali v smrtonosni akciji proti vodji Al Kaide Osami bin Ladnu.
Vračanje nazaj?
Republikanci so pohiteli s kritikami ter varčevalne ukrepe označili za katastrofo in konec vojaške moči ZDA. »Vračanje v čase pred 11. septembrom 2001 nas poriva v hudo nevarnost,« je dejal teksaški senator John Cornyn. »Panetta zanemarja lekcije zgodovine, saj bomo imeli premalo vojakov, da se soočimo z izzivi, do katerih lahko pride v naslednjih letih,« je dejal senator iz Arizone John McCain.
Predsednik odbora za oborožene sile v predstavniškem domu kongresa Howard McKeon, ki je lani glasoval za dogovor o upočasnitvi porabe za obrambo, zdaj zatrjuje, da ukrepi odražajo vizijo predsednika Baracka Obame o šibki Ameriki. Podobno oziroma še ostreje so se odzvali trije predsedniški kandidati, razen Rona Paula, ki bi porabo tudi dejansko zmanjšal.
General Dempsey je sicer zatrdil, da gre za nujne spremembe, brez katerih bi se tveganja za ZDA povečala. Zagotovil je, da gre za tranzicijo vojske v prihodnost in ne za nazadovanje.
Zaprosil za manj
Panetta bo kongres v proračunskem letu 2013, ki se začne 1. oktobra, zaprosil za 525 milijard dolarjev, kar je za šest milijard manj kot letos. Stroški za vojne v Iraku in Afganistanu se računajo posebej in namesto 115 milijard, kolikor jih bodo porabili letos, naj bi v prihodnjem letu prejeli le 88 milijard. Kasneje bo začel proračun spet rasti in bo do leta 2017 predvidoma dosegel 567 milijard dolarjev.
Pentagon je še lani predvidel, da se bo do leta 2017 proračun za obrambo zvišal na 622 milijard. Torej ne gre za nobeno zmanjševanje proračuna, ampak le upočasnitev rasti. Ko je Obama januarja 2009 prevzel oblast, je proračun Pentagona znašal 513 milijard dolarje, leta 2001 pa »le« 297 milijard.
Konkretno bodo rast porabe upočasnili med drugim z zmanjšanjem števila pripadnikov enot kopenske vojske v petih letih s sedanjih 570.000 na 490.000. Število marincev naj bi se v petih letih zmanjšalo z 202.000 na 182.000. Marinci bodo povečali svojo navzočnost v Aziji, kopenska vojska pa bo iz Evrope umaknila dve bojni brigadi oziroma skupaj med 10.000 do 15.000 vojakov.
Pentagon bo upočasnil razvoj novih jedrskih podmornic, upokojili pa bodo tudi nekaj starih tovornih letal. Prav tako bodo upočasnili kupovanje novih nevidnih lovcev F-35, po letu 2015 se bo upočasnila rast plač v oboroženih silah. Predsednik Obama mora dati na mizo še načrt za nov krog zapiranj vojaških baz po ZDA.
Mornarica bo po pisanju STA ohranila vseh enajst letalonosilk, vendar pa bo upokojila sedem križark pred doslej predvidenim rokom. Jedrske zmogljivosti ZDA se ne bodo zmanjševale izven tistega, kar je bilo že doslej napovedano v okviru dogovora z Rusijo.
