V igri je verodostojnost Evropske unije
Madžarska vlada Nikole Gruevskega ne bo izročila državi, kjer je žrtev političnega pregona.
Odpri galerijo
People attend a religious service in Independence Square in Kiev March 30, 2014. Ukrainians, in accordance with Orthodox church tradition, mark the 40th day since the killings of more than 100 people in the capital during the pro-Europe 'Euromaidan' protests. REUTERS/Gleb Garanich (UKRAINE - Tags: POLITICS CIVIL UNREST RELIGION TPX IMAGES OF THE DAY) - GM1EA3U1M2701
Johhanes Hahn je danes zahteval od Viktorja Orbana, naj pojasni odločitev svoje države, da podeli politični azil Nikoli Gruevskemu. V Skopju so priprli Sašo Mijalkova, nasprotniki spremembe imena države pa zahtevajo ustavitev postopka spreminjanja ustave.
Evropski komisar za širitev je pojasnil, da je vladavina prava eden od temeljnih kriterijev za članstvo v EU. Johannes Hahn je ocenil, da po več letih nazadovanja Makedonija napreduje tudi na področju kazenskega prava. Ker je v igri verodostojnost EU, bi morale ta proces podpreti vse države članice EU, države Zahodnega Balkana in sosednje države, je sklenil Hahn.
Madžarski pravosodni minister Laszlo Trocsanyi je izjavil, da vlada izključuje možnost izročitve Nikole Gruevskega, ki že ima odobren azil. Kot je pojasnil, ga ne morejo izročiti državi, kjer je žrtev političnega pregona.
Čeprav Makedonija in Madžarska nista sprejeli dvostranskega sporazuma, ki ureja izroćitev državljanov v kazenskih zadevah, v Skopju pričakujejo, da jim bo Budimpešta prej ali slej izročila Gruevskega. Makedonsko pravosodno ministrstvo je v zahtevi za izročitev navedlo, da Makedonija želi izročitev bivšega premierja zaradi resnosti kaznivega dejanja.
Zahteva za izročitev se nanaša na dvoletno zaporno kazen in na nadaljevanje štirih sodnih postopkov pred makedonskimi sodišči. Kot je utemeljilo, nobeno kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen ali obtožen Gruevski, ni politično kaznivo dejanje ali vojni zločin, Makedonija pa je varna država brez konfliktov, tako mednarodnih kot notranjih, ki bi lahko ogrozili življenje ali integriteto katerega koli posameznika.
Na zahtevo posebnega tožilstva so v Skopju aretirali bivšega šefa obveščevalne službe in nekdanjega tesnega sodelavca Gruevskega zaradi kazenske zadeve Trdnjava. Gre za prisluškovalno afero, zaradi katere so poleg Saše Mijalkova obtoženi še uslužbenca državne varnosti Goran Gruevski in Nikola Boškoski, nekdanja notranja ministrica Gordana Jankuloska ter Mijalkov šef kabineta Toni Jakimovski. Tako kot Gruevski je tudi Jankuloska obsojena zaradi zlorabe položaja pri nakupu službenega avtomobila mercedes in sicer na šest let zapora, vendar sodba še mi pravnomočna.
Zadnjo fazo pobega Gruevskega je pojasnil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Na Madžarsko je vstopil, ko še ni bil izdan priporni nalog, z legalnimi dokumenti in potnim listom v spremstvu oseb z diplomatskimi dokumenti in z diplomatskim vozilom prek mejnega prehoda Horgoš v Vojvodini.
V središču pozornosti makedonske javnosti je poleg filmskega pobega Gruevskega grožnja združenja Bojkotiram ustavne spremembe, da bodo do izpolnitve zahtev z vozili in mehanizacijo blokirali glavne prometnice. K protestom proti vladi premierja Zorana Zaeva, ki da je nezakonita, je pozvala tudi makedonska diaspora.
V sobranju naj bi postopek spreminjanja ustave za spremembo imena države v skladu s sporazumom med Skojem in Atenami zaključili najkasneje konec januarja. Če bi šlo vse po načrtih, bo moral sporazum potrditi še grški parlament. Sodeč po anketah ne bo šlo brez težav, ker sporazum podpira manj kot petina Grkov. Rezultati zadnje raziskave grške agencije Public Issue so pokazali, da je 65 odstotkov proti sporazumu, za pa le 17 odstotkov anketirancev. V primerjavi z julijsko anketo število nasprotnikov rahlo raste, število podpornikov pa opazno pada.
Evropski komisar za širitev je pojasnil, da je vladavina prava eden od temeljnih kriterijev za članstvo v EU. Johannes Hahn je ocenil, da po več letih nazadovanja Makedonija napreduje tudi na področju kazenskega prava. Ker je v igri verodostojnost EU, bi morale ta proces podpreti vse države članice EU, države Zahodnega Balkana in sosednje države, je sklenil Hahn.
Madžarski pravosodni minister Laszlo Trocsanyi je izjavil, da vlada izključuje možnost izročitve Nikole Gruevskega, ki že ima odobren azil. Kot je pojasnil, ga ne morejo izročiti državi, kjer je žrtev političnega pregona.
Makedonija je varna država
Čeprav Makedonija in Madžarska nista sprejeli dvostranskega sporazuma, ki ureja izroćitev državljanov v kazenskih zadevah, v Skopju pričakujejo, da jim bo Budimpešta prej ali slej izročila Gruevskega. Makedonsko pravosodno ministrstvo je v zahtevi za izročitev navedlo, da Makedonija želi izročitev bivšega premierja zaradi resnosti kaznivega dejanja.
Zahteva za izročitev se nanaša na dvoletno zaporno kazen in na nadaljevanje štirih sodnih postopkov pred makedonskimi sodišči. Kot je utemeljilo, nobeno kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen ali obtožen Gruevski, ni politično kaznivo dejanje ali vojni zločin, Makedonija pa je varna država brez konfliktov, tako mednarodnih kot notranjih, ki bi lahko ogrozili življenje ali integriteto katerega koli posameznika.
Na zahtevo posebnega tožilstva so v Skopju aretirali bivšega šefa obveščevalne službe in nekdanjega tesnega sodelavca Gruevskega zaradi kazenske zadeve Trdnjava. Gre za prisluškovalno afero, zaradi katere so poleg Saše Mijalkova obtoženi še uslužbenca državne varnosti Goran Gruevski in Nikola Boškoski, nekdanja notranja ministrica Gordana Jankuloska ter Mijalkov šef kabineta Toni Jakimovski. Tako kot Gruevski je tudi Jankuloska obsojena zaradi zlorabe položaja pri nakupu službenega avtomobila mercedes in sicer na šest let zapora, vendar sodba še mi pravnomočna.
Zadnjo fazo pobega Gruevskega je pojasnil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Na Madžarsko je vstopil, ko še ni bil izdan priporni nalog, z legalnimi dokumenti in potnim listom v spremstvu oseb z diplomatskimi dokumenti in z diplomatskim vozilom prek mejnega prehoda Horgoš v Vojvodini.
Grki nasprotujejo sporazumu
V središču pozornosti makedonske javnosti je poleg filmskega pobega Gruevskega grožnja združenja Bojkotiram ustavne spremembe, da bodo do izpolnitve zahtev z vozili in mehanizacijo blokirali glavne prometnice. K protestom proti vladi premierja Zorana Zaeva, ki da je nezakonita, je pozvala tudi makedonska diaspora.
V sobranju naj bi postopek spreminjanja ustave za spremembo imena države v skladu s sporazumom med Skojem in Atenami zaključili najkasneje konec januarja. Če bi šlo vse po načrtih, bo moral sporazum potrditi še grški parlament. Sodeč po anketah ne bo šlo brez težav, ker sporazum podpira manj kot petina Grkov. Rezultati zadnje raziskave grške agencije Public Issue so pokazali, da je 65 odstotkov proti sporazumu, za pa le 17 odstotkov anketirancev. V primerjavi z julijsko anketo število nasprotnikov rahlo raste, število podpornikov pa opazno pada.
