V iskanju nekdanjega prvega moža Interpola
Zakaj se lahko Xi sprehaja po Evropi brez strahu, da bi kdo hotel z njim odpreti vprašanje človekovih pravic.
Odpri galerijo
Odkar so nekdanjega predsednika Interpola Meng Hongweia aretirali na Kitajskem, ga ni videl nihče od njegovih družinskih članov. FOTO: Reuters
»Vprašajte, kje je moj mož Meng Hongwei! Zaščitite naše osnovne človekove pravice!« je Grace Meng danes pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona pred njegovim uradnim srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Gre, seveda, za nekdanjega predsednika Interpola, ki je izginil 25. septembra, ko je iz Lyona odpotoval na Kitajsko.
Vodstvo v Pekingu je potrdilo, da so Menga aretirali zaradi suma vpletenosti v korupcijo, in od takrat ga ni videl nihče od njegovih družinskih članov. Celo stikov z odvetniki mu ne dovolijo. Zadnja stvar, ki je prispela na mobilni telefon njegove žene, je majhna slika noža, s katero jo je hotel opozoriti na nevarnost. Grace Meng je zatrdila, da je njen 65-letni mož ena od žrtev »prisilnega izginotja«, kar je v Pekingu v boju proti izzivom, s katerimi se srečuje vodstvo partije, že nekaj časa ustaljena praksa. Januarja je napovedala, da bo zaprosila za politično zatočišče v Franciji, ker, kot je zatrdila, tudi tam ni več varna. Iz Pekinga so jo obvestili, da ji je mož napisal pismo, ki ga mora osebno prevzeti na kitajskih tleh. Boji se, da je to zgolj vaba, ki bi lahko tudi njo nepovratno pahnila v temo. Zdaj od francoskega predsednika, »ki je v svetu spoštovan in cenjen zaradi vrednot in posvečenosti človekovim pravicam«, zahteva, naj v pogovoru s kitajskim gostom to temo uvrsti na vrh dnevnega reda.
Grace Meng ni edina, ki to pričakuje od Macrona. Organizacija Human Rights Watch je od francoskega predsednika zahtevala, naj Xiju postavi še nekaj občutljivih vprašanj: Kdaj bo predstavnikom ZN dovolil obiskati Xinjiang, kjer je muslimanska narodnostna manjšina Ujgurov žrtev velikega nasilja? Kdaj bodo izpustili aktiviste za človekove pravice, ki so bili aretirani zaradi mirnega delovanja? Do kdaj bo njegova država v ZN blokirala vse resolucije, ki se nanašajo na človekove pravice? Kje je Meng Hongwei?
Francoski predsednik je Xiju verjetno pojasnil temeljna evropska načela o človekovih pravicah, je pa vprašanje, kako je to storil. Zlasti ko sta v pogovoru prišla do nekdanjega predsednika Interpola, organizacije, ki je precej zatajila pri izvajanju naloge vzpostavljanja globalne pravne države.
Potem ko se je svet pred nekaj manj kot 18 leti soočil s terorizmom, je še bilo upanje, da se bo Interpol prebudil in postal tisto, kar so pričakovali od njega: globalni zaščitnik vladavine prava, pred katerim so vsi enaki, ne glede na ideološke, politične ali narodnostne razlike. Vendar je upanje, da bo Interpol nepolitična institucija v službi človekovih pravic, kmalu usahnilo, saj so ga velike države izkoriščale za lastne interese. Rdeče tiralice so izdajali za ljudmi, ki so ogrožali interese posameznih vlad, in nenadoma je bil seznam disidentskih aktivistov, novinarjev in celo tajkunov jasen dokaz Interpolovega kompromitiranja.
Mengovo izginotje kaže, kam to organizacijo vodijo svetovni mogočneži. Njegova naloga je bila poskrbeti za izročitev več kitajskih tajkunov, ki so imeli v rokah občutljive podatke o najvišjih voditeljih v Pekingu. Ker te naloge ni opravil, je prišla na vrsto tudi njegova skorumpiranost.
Kdo je torej žrtev in čigave človekove pravice so ogrožene? To vprašanje je čedalje bolj težavno in zato se lahko Xi Jinping mirno sprehaja po Evropi, dokaj prepričan, da bodo pogovori potekali predvsem o Airbusu, Volkswagnu, Huaweiu ter, seveda, »pasu in cesti«.
Vodstvo v Pekingu je potrdilo, da so Menga aretirali zaradi suma vpletenosti v korupcijo, in od takrat ga ni videl nihče od njegovih družinskih članov. Celo stikov z odvetniki mu ne dovolijo. Zadnja stvar, ki je prispela na mobilni telefon njegove žene, je majhna slika noža, s katero jo je hotel opozoriti na nevarnost. Grace Meng je zatrdila, da je njen 65-letni mož ena od žrtev »prisilnega izginotja«, kar je v Pekingu v boju proti izzivom, s katerimi se srečuje vodstvo partije, že nekaj časa ustaljena praksa. Januarja je napovedala, da bo zaprosila za politično zatočišče v Franciji, ker, kot je zatrdila, tudi tam ni več varna. Iz Pekinga so jo obvestili, da ji je mož napisal pismo, ki ga mora osebno prevzeti na kitajskih tleh. Boji se, da je to zgolj vaba, ki bi lahko tudi njo nepovratno pahnila v temo. Zdaj od francoskega predsednika, »ki je v svetu spoštovan in cenjen zaradi vrednot in posvečenosti človekovim pravicam«, zahteva, naj v pogovoru s kitajskim gostom to temo uvrsti na vrh dnevnega reda.
Grace Meng ni edina, ki to pričakuje od Macrona. Organizacija Human Rights Watch je od francoskega predsednika zahtevala, naj Xiju postavi še nekaj občutljivih vprašanj: Kdaj bo predstavnikom ZN dovolil obiskati Xinjiang, kjer je muslimanska narodnostna manjšina Ujgurov žrtev velikega nasilja? Kdaj bodo izpustili aktiviste za človekove pravice, ki so bili aretirani zaradi mirnega delovanja? Do kdaj bo njegova država v ZN blokirala vse resolucije, ki se nanašajo na človekove pravice? Kje je Meng Hongwei?
Francoski predsednik je Xiju verjetno pojasnil temeljna evropska načela o človekovih pravicah, je pa vprašanje, kako je to storil. Zlasti ko sta v pogovoru prišla do nekdanjega predsednika Interpola, organizacije, ki je precej zatajila pri izvajanju naloge vzpostavljanja globalne pravne države.
Infografika: Delo
Usihajoče upanje
Potem ko se je svet pred nekaj manj kot 18 leti soočil s terorizmom, je še bilo upanje, da se bo Interpol prebudil in postal tisto, kar so pričakovali od njega: globalni zaščitnik vladavine prava, pred katerim so vsi enaki, ne glede na ideološke, politične ali narodnostne razlike. Vendar je upanje, da bo Interpol nepolitična institucija v službi človekovih pravic, kmalu usahnilo, saj so ga velike države izkoriščale za lastne interese. Rdeče tiralice so izdajali za ljudmi, ki so ogrožali interese posameznih vlad, in nenadoma je bil seznam disidentskih aktivistov, novinarjev in celo tajkunov jasen dokaz Interpolovega kompromitiranja.
Mengovo izginotje kaže, kam to organizacijo vodijo svetovni mogočneži. Njegova naloga je bila poskrbeti za izročitev več kitajskih tajkunov, ki so imeli v rokah občutljive podatke o najvišjih voditeljih v Pekingu. Ker te naloge ni opravil, je prišla na vrsto tudi njegova skorumpiranost.
Kdo je torej žrtev in čigave človekove pravice so ogrožene? To vprašanje je čedalje bolj težavno in zato se lahko Xi Jinping mirno sprehaja po Evropi, dokaj prepričan, da bodo pogovori potekali predvsem o Airbusu, Volkswagnu, Huaweiu ter, seveda, »pasu in cesti«.
