V Parizu brez dogovora o reševanju migrantov v Sredozemskem morju
EU doslej še ni bila sposobna doreči skupne prehodne ureditve. V nevladnih organizacijah so bili v Parizu kritični in ogorčeni.
Odpri galerijo
V Parizu je bil neformalni posvet zunanjih in notranjih ministrov EU in predstavnikov mednarodnih organizacij o migracij v Sredozemlju. FOTO: Philippe Wojazer/AFP
V Parizu je danes bil neformalni posvet zunanjih in notranjih ministrov EU in predstavnikov mednarodnih organizacij o migracijah v Sredozemlju, na katerem ni bil dosežen noben dogovor, je pa bil po besedah nemškega zunanjega ministra Heika Maasa dosežen napredek. Slovenijo je zastopal posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve Andrej Logar.
Nemčija in Francija sta že minuli teden v Helsinkih poskušali doseči skupno prehodno ureditev o prerazdelitvi migrantov, ki jih rešijo v Sredozemskem morju. Novo izredno srečanje na to temo je sedaj predvideno v prvem tednu septembra na Malti. Sodelovalo naj bi 15 držav EU.
Skupna evropska ureditev naj bi preprečila, da bi Italija in Malta ladjam z rešenimi migranti na krovu še naprej prepovedali vplutje v svoja pristanišča. Obe državi sta v preteklosti to že večkrat storili, saj se bojita, da bosta morali nezakonite migrante, ki bi vstopili na njeno ozemlje, tudi obdržati. Prav tako obe državi zahtevata, da bi morale ladje z rešenimi migranti pristajati tudi drugje, na primer v Franciji. Posledično rešeni migranti na zasebnih reševalnih ladjah sedaj pogosto brez cilja pljujejo o morju, dokler se ne najde ad hoc rešitev.
Današnjega srečanja v Parizu, ki sta ga sklicala zunanji in notranji minister Francije, Jean-Yves Le Drian in Christophe Castaner, se je v imenu Slovenije udeležil tudi posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve za naloge, povezane s ključnimi in strateškimi vsebinami Andrej Logar.
Logar je na srečanju povedal, da Slovenija, ki je doslej skozi različne operacije že dokazala solidarnost z državami članicami, še naprej podpira skupno evropsko rešitev glede migracij, nasprotuje kakršnim koli enostranskim potezam ter podpira reformo skupnega evropskega azilnega sistema, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Dodali so, da je posebni odposlanec tudi poudaril, da je za Slovenijo ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je Slovenija še posebej dejavna prav v tej regiji.
Udeleženci srečanja so izrazili tudi skrb glede položaja migrantov in beguncev v Libiji in se zavzeli, da je potrebno vložiti več napora v odkrivanje in razbitje tihotapskih mrež ter v zmanjšanje poskusov nevarnega prečkanja Sredozemskega morja. Pri tem naj bi bila velikega pomena dobra koordinacija in sodelovanje med evropskimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Glede vračanja migrantov so udeleženci poudarili, da je treba vsem državam članicam EU, zlasti državam prvega vstopa in izkrcanja, dati vso potrebno pomoč EU, finančno in tehnično, da bi olajšali hitro in zakonito vračanje izkrcanih oseb, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite oziroma jim je bila zavrnjena azilna zaščita, v državo izvora, so še sporočili z MZZ.
V Sredozemskem morju je na poti v Evropo letos umrlo več sto migrantov. EU doslej še ni bila sposobna doreči skupne prehodne ureditve. V nevladnih organizacijah so bili v Parizu kritični in ogorčeni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
»Zaradi nedejavnosti EU mora sedaj civilna družba tvegati življenja na odprtem morju. Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo pred evropskimi pristanišči,« je v Parizu kritizirala predstavnica organizacije SOS Mediterranee Sophie Beau. »Vračamo se na morje, ker ljudje umirajo,« je opozorila predsednica Zdravnikov brez meja Joanne Liu. Obe organizaciji sta namreč napovedali, da bosta ponovno začeli z reševalnimi akcijami v osrednjem Sredozemskem morju.
Odločen je bil tudi nemški zunanji minister Mass, ki je dejal, da se mora »barantanje glede reševanja ljudi, ki se v Sredozemskem morju znajdejo v stiski, končati«.
»Zaradi nedejavnosti EU mora sedaj civilna družba tvegati življenja na odprtem morju. Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo pred evropskimi pristanišči,« je v Parizu kritizirala predstavnica organizacije SOS Mediterranee Sophie Beau. »Vračamo se na morje, ker ljudje umirajo,« je opozorila predsednica Zdravnikov brez meja Joanne Liu. Obe organizaciji sta namreč napovedali, da bosta ponovno začeli z reševalnimi akcijami v osrednjem Sredozemskem morju.
Odločen je bil tudi nemški zunanji minister Mass, ki je dejal, da se mora »barantanje glede reševanja ljudi, ki se v Sredozemskem morju znajdejo v stiski, končati«.
FOTO: Iakovos Hatzistavrou/AFP
Novo srečanje predvidoma septembra na Malti
Nemčija in Francija sta že minuli teden v Helsinkih poskušali doseči skupno prehodno ureditev o prerazdelitvi migrantov, ki jih rešijo v Sredozemskem morju. Novo izredno srečanje na to temo je sedaj predvideno v prvem tednu septembra na Malti. Sodelovalo naj bi 15 držav EU.
Skupna evropska ureditev naj bi preprečila, da bi Italija in Malta ladjam z rešenimi migranti na krovu še naprej prepovedali vplutje v svoja pristanišča. Obe državi sta v preteklosti to že večkrat storili, saj se bojita, da bosta morali nezakonite migrante, ki bi vstopili na njeno ozemlje, tudi obdržati. Prav tako obe državi zahtevata, da bi morale ladje z rešenimi migranti pristajati tudi drugje, na primer v Franciji. Posledično rešeni migranti na zasebnih reševalnih ladjah sedaj pogosto brez cilja pljujejo o morju, dokler se ne najde ad hoc rešitev.
Današnjega srečanja v Parizu, ki sta ga sklicala zunanji in notranji minister Francije, Jean-Yves Le Drian in Christophe Castaner, se je v imenu Slovenije udeležil tudi posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve za naloge, povezane s ključnimi in strateškimi vsebinami Andrej Logar.
Logar je na srečanju povedal, da Slovenija, ki je doslej skozi različne operacije že dokazala solidarnost z državami članicami, še naprej podpira skupno evropsko rešitev glede migracij, nasprotuje kakršnim koli enostranskim potezam ter podpira reformo skupnega evropskega azilnega sistema, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Dodali so, da je posebni odposlanec tudi poudaril, da je za Slovenijo ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je Slovenija še posebej dejavna prav v tej regiji.
V Sredozemskem morju je na poti v Evropo letos umrlo več sto migrantov. FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Udeleženci srečanja so izrazili tudi skrb glede položaja migrantov in beguncev v Libiji in se zavzeli, da je potrebno vložiti več napora v odkrivanje in razbitje tihotapskih mrež ter v zmanjšanje poskusov nevarnega prečkanja Sredozemskega morja. Pri tem naj bi bila velikega pomena dobra koordinacija in sodelovanje med evropskimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Glede vračanja migrantov so udeleženci poudarili, da je treba vsem državam članicam EU, zlasti državam prvega vstopa in izkrcanja, dati vso potrebno pomoč EU, finančno in tehnično, da bi olajšali hitro in zakonito vračanje izkrcanih oseb, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite oziroma jim je bila zavrnjena azilna zaščita, v državo izvora, so še sporočili z MZZ.
