V Rumenem morju potonila južnokorejska ladja

V Rumenem morju blizu sporne meje s Severno Korejo je potonila ladja južnokorejske mornarice s 104 ljudmi na krovu. Vojaški ladji naj bi dno prebila eksplozija.

Objavljeno
26. marec 2010 18.23
Mo. B./STA
Mo. B./STA
Seul - 1200-tonska vojaška ladja je po navedbah uradnih virov in medijev začela toniti, potem ko je njeno dno prebila eksplozija. Južnokorejska mornarica naj bi zatem na območju streljala na neidentificirano ladjo.

Južnokorejska vojska je potrdila, da je ladja njene mornarice potonila in da so sprožili reševalno operacijo. Na krovu ladje so bili 104 ljudje, od katerih so jih 58 po podatkih vojaških oblasti že rešili, 40 pa jih še pogrešajo. Reševalne ekipe bodo po sončnem vzhodu začele z reševalnimi akcijami pod morsko gladino, med katerimi naj bi poiskali morebitne preživele ter poskusili ugotoviti, zakaj je do eksplozije sploh prišlo.

Južnokorejska vojska sicer zaenkrat ni potrdila, da bi druga ladja južnokorejske mornarice streljala ne neidentificirano ladjo.

Okoli današnjega dogajanja blizu sporne morske meje v Rumenem morju, kjer sta se Seul in Pjongjang leta 1999 in 2002 že spopadla, sicer vlada nemalo nejasnosti.

Južnokorejska vojska je potrdila, da ladja njene mornarice tone in da so sprožili reševalno operacijo. Niso pa potrdili, da bi druga ladja južnokorejske mornarice streljala ne neidentificirano ladjo.

Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak je zaradi incidenta, ki se je pripetil blizu otoka Baengnyeong pod nadzorom Južne Koreje, sklical izredno zasedanje vlade. V predsednikovem uradu so sicer sporočili, da za zdaj ni jasno, ali je ladja potonila zaradi spopada s Severno Korejo.

Incident se je pripetil v času naraščajočih napetosti med obema Korejama. Prav danes je tako severnokorejska vojska obtožila ZDA in Južno Korejo, da skušata strmoglaviti režim v Pjongjangu in da je na vsakršne provokacije pripravljena odgovoriti z jedrskim napadom.

Severna in Južna Koreja sta od konca triletne korejske vojne leta 1953 formalno še vedno v vojni, saj se je ta končala s premirjem in ne z mirovno pogodbo.