Na ukaz o mobilizaciji se je doslej odzvalo 10.000 Rusov
Okoli 10.000 Rusov se je do zdaj odzvalo na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni mobilizaciji, je sporočil tiskovni predstavnik oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah Vladimir Cimljanski, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po njegovih navedbah gre za prostovoljce.
Predstavnik vojske je ob prvem dnevu mobilizacijske kampanje poudaril, da je pomembno, da imajo tisti, ki se javljajo za vpoklic, bojne izkušnje. Ob tem je še dejal, kdo vse bo oproščen služenja vojaškega roka med delno vojaško mobilizacijo.
Kot je pojasnil, se po ruski zakonodaji vpoklicu lahko izognejo zaposleni v obrambni industriji, ljudje, ki so bili spoznani za začasno nesposobne za izvajanje vojaških aktivnosti, ljudje, ki skrbijo za družinskega člana, ki potrebuje redno oskrbo, ali so invalidi prve skupine. Isto velja za ljudi, ki imajo štiri ali več otrok, mlajših od 16 let, in ljudi, katerih matere imajo štiri ali več otrok, mlajših od osem let, in jih vzgajajo brez moža.
Število vpoklicanih oseb predvidoma ne bo preseglo enega odstotka celotne vojaške rezerve, je še sporočil Cimljanski.
Številni Rusi so po Putinovi napovedi o delni vojaški mobilizaciji, s katero naj bi ruske sile v Ukrajini v kratkem okrepili s 300.000 novimi vojaki, začeli iskati načine, da bi se izognili mobilizaciji. Rusi, ki bežijo pred mobilizacijo, v Estoniji in Latviji ne morejo računati na azil, Litva in Poljska odločitve o tem še nista sporočili. Iz Finske so v sredo poročali o povečanem prometu na meji z Rusijo.
Po poročanju medijev so zabeležili veliko povpraševanje po letalskih kartah, a so pri tem Rusi precej omejeni. Zaradi sankcij namreč ni poletov v države EU, lahko pa letijo v Turčijo ali Srbijo, pa tudi v Gruzijo, Armenijo in srednjeazijske države. Cene letalskih kart so po napovedi mobilizacije poskočile v nebo, nekatere celo do devet tisoč evrov.
Baltski državi Estonija in Latvija pa sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je za agencijo Reuters dejal, da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče.
Tudi Latvija po navedbah zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa ne bo izdajala humanitarnih vizumov osebam, ki se želijo izogniti mobilizaciji, poroča bruseljski bilten EUobserver.
Ali se bodo za ta korak odločile tudi druge države v bližini Rusije, na primer Finska, Litva in Poljska, še ni jasno. Baltske države so ta teden skupaj s Poljsko že omejile vstop v državo za ruske državljane. Ti s schengenskim turističnim ali poslovnim vizumom tako ne morejo več vstopiti na njihovo ozemlje.
Iz Finske, ki ima z Rusijo kopensko mejo in kamor so že v preteklih mesecih prihajali številni Rusi, ki so nato želeli potovati naprej po uniji, so v sredo poročali o povečanem prometu na meji, a je visoki predstavnik finskih mejnih organov Matti Pitkäniitty po poročanju BBC zanikal, da bi bile razmere na meji neobičajne. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je sredo v New Yorku dejal, da vrat Rusom ne bodo popolnoma zaprli, vendar je bilo iz diplomatskih virov v Helsinkih slišati, da naj bi tudi Finska vizumsko politiko v prihodnjih dneh zaostrila.
Tiskovni predstavnik Kremlja v sredo ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja o morebitnem zaprtju ruskih meja, s katerim bi preprečili odhod za vojsko sposobnih moških iz države. Dejal je, da bo vlada kmalu sporočila, katere kategorije državljanov bodo izvzete iz mobilizacije.
Obrambni minister Sergej Šojgu je sicer pred tem povedal, da bodo mobilizirali osebe, ki imajo vojaške izkušnje. Iz mobilizacije naj bi bili izvzeti študenti in naborniki.
Predsednik ruskega parlamenta poslance pozval v vojsko
Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je po sredinem ukazu o delni mobilizaciji rezervistov tudi poslance ruske dume pozval k sodelovanju v vojni v Ukrajini. Ob tem je dejal, da »poslanci niso deležni izjem ali posebne zaščite,« poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za delno mobilizacijo, naj pomagajo pri sodelovanju v posebni vojaški operaciji. Za poslance ni nobene posebne zaščite,« je na svojem kanalu na omrežju Telegram sporočil predsednik ruske dume.
Volodin se je s svojimi komentarji odzval na mnenje, ki v poslanskih krogih ni redko, da se Putinov poziv k obrambi države na poslance ne nanaša.
Hkrati je Volodin pohvalil tiste poslance, ki so že odšli na fronto v okupirano regijo Donbas na vzhodu Ukrajine. Po njegovih besedah bodo vpoklicani le rezervisti z bojnimi izkušnjami in opravljenim posebnim vojaškim usposabljanjem.
Predsednik ruskega parlamenta je sicer priznal, da se po uličnih protestih in poročilih o množičnem odhodu mladih Rusov iz države očitno »pojavljajo vprašanja, ki skrbijo ruske državljane«, vendar poudaril potrebo po obrambi »tisoč kilometrov dolge frontne črte«.
Na shodih pridržali več kot 1300 ljudi
Na protestih po vsej Rusiji, ki so izbruhnili po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj odredil delno vojaško mobilizacijo civilistov za bojevanje v Ukrajini, je bilo pridržanih več kot 1300 ljudi, so sporočili iz ruske nevladne medijske organizacije OVD-Info. Shodi so potekali v 38 ruskih mestih.
Po navedbah poročevalcev francoske tiskovne agencije AFP v središču Moskve so policisti na glavni nakupovalni ulici pridržali najmanj 50 ljudi, medtem ko so v Sankt Peterburgu obkolili majhno skupino protestnikov in pridržali enega od njih.
»Na shod sem prišel z namenom, da se ga udeležim, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino,« je dejal 60-letni protestnik Aleksej.
»Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!« je mlad protestnik po navedbah AFP zakričal v enega od policistov.
»Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata,« pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.
Putin je včeraj odredil delno vojaško mobilizacijo 300.000 rezervistov za bojevanje v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je Moskva za svojo zaščito pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi. Govor ruskega predsednika, s katerim je odprl novo poglavje vojne v Ukrajini, močno odmeva v Rusiji in po svetu. Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo vpoklicali ljudi z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili. Povedal je tudi, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, ki naj bi jih bilo skupno namreč okoli 25 milijonov.
Turčija obsodila »nelegitimne« načrte glede izvedbe referendumov
Turčija je obsodila »nelegitimne« načrte glede izvedbe referendumov o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na turško zunanje ministrstvo. Namero so nemudoma ostro obsodili številni zahodni voditelji in napovedali, da njihovih rezultatov ne bodo priznali, tako kot niso priznali rezultata referenduma o priključitvi krimskega polotoka Rusiji leta 2014.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je svoje odprte odnose z Moskvo in Kijevom izkoristil za vzpostavitev neposrednih pogovorov o premirju. Toda odločitev Rusije, da izvede glasovanje o priključitvi in delno mobilizira rezerviste, nakazuje potencialni začetek še bolj nasilnega poglavja v vojni, navaja AFP.
Ankara ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije.
