Tiskane izdaje
Rim - Italijanski sodnik Antonio Intelisano, ki je pred poldrugim desetletjem pripravil obtožnico za proces proti nacističnemu zločincu Erichu Priebkeju, je odprl arhive, ki jim v Rimu pravijo »omare sramote«. V njih so bile šest desetletij skrbno skrite resnice o tem, kar so med drugo vojno počeli italijanski vojaki na okupiranih ozemljih. Vse kaj drugega kot dobri ljudje, je v komentarju ob odkritjih vzkliknil novinar milanskega časnika Corriere della Sera Dino Messina, ki je v dokumentih odkril, da za vse zlo med vojno nikakor niso bili krivi samo fašisti, nekatere najhujše masakre so izvedli čisto navadni vojaki, »normalni ljudje«.
Tri leta po uzakonjenju spomina na fojbe kot državnega praznika, 10. februarja, ko vsa Italija govori, da je bila žrtev komunističnih zločinov in slovanske ekspanzije, je najbolj brani italijanski časnik te dni pretresen ugotovil, da Italijani v resnici niso bili nič boljši od Nemcev, le pod preprogo so pometli vsa svoja zla dejanja, dokumentacijo pa zaprli in zaklenili v »omaro sramote«.
Vso dokumentacijo je po vojni zbrala in pripravila komisija Gasparotto, potem pa do nje v celoti niso mogli niti specializirani zgodovinarji. V Rimu so takoj po vojni sicer sestavili seznam 33 vojnih zločincev in nato s posebnim členom kazenskega zakonika preklicali vse obtožnice. Ta člen je zahteval recipročnost, denimo jugoslovansko in grško kaznovanje vseh, ki so kaj storili Italijanom.
Omaro sem sklenil odpreti, pravi Intelisano, ko sem prebral knjigi Tukaj se premalo ubija (o generalu Mariu Robottiju, ki je v Sloveniji ozmerjal svoje častnike, da premalo ubijajo) in Italijani brez časti (o pokolih v Grčiji), si ogledal televizijske oddaje in proučil članke o pobojih ter pri tem ugotovil, da je vojska zakrivila vrsto hudih zločinov.
Tudi to se je pokazalo za laž, da so bili vsega krivi črnosrajčniki. Sploh ne, ugotavlja sodnik. Prav tako kot Nemci so se Italijani držali pravila »glavo za zob«, nekatere najhujše zločine pa so zagrešili »dobri fantje« iz alpinskih enot, ki so v Italiji od nekdaj najbolj spoštovane, načelno nepolitične. Kako neki bi lahko oprostili generalu Taddeu Orlandu, ki je dal streljati ljudi v Ljubljani in ograditi slovensko prestolnico z bodečo žico, prebivalce pa poslal na Rab, kjer jih je 1500 umrlo, se sprašuje sodnik. Ugotavlja, da je Orlando po vojni mirno delal naprej kot general italijanske vojske. V Ljubljani imajo vsako leto maraton po poti, kjer je med vojno stala ograja, s katero so Italijani vse meščane vtaknili v zapor, piše Corriere.
Doslej še noben obrambni minister ni dovolil odpreti vseh omar sramote, v katerih so zapisani zločini italijanski vojakov v Etiopiji, Grčiji, Jugoslaviji, Franciji in Rusiji, ugotavlja Corriere della Sera in izraža upanje, da bo po levosredinskih ministrih, ki tega niso hoteli, uspelo sedanjemu ministru La Russi, skrajnemu desničarju.
Iz tiskane izdaje Dela
