»Nacionalni dialog« brez ključnih igralcev

Začasni ukrajinski predsednik pravi, da je Kijev pripravljen poslušati avtonomiste, ne bo pa se pustil izsiljevati.

Objavljeno
14. maj 2014 12.29
Posodobljeno
14. maj 2014 12.29
UKRAINE-CRISIS-TALKS
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si

Kijev − Popoldne so v Kijevu za skupno mizo sedli predstavniki ukrajinske prehodne vlade, kandidati za predsedniški položaj ter politiki in gospodarstveniki iz regij Doneck in Lugansk. Glavna tema pogovorov o »nacionalni enotnosti«, ki jih je vodil nemški diplomat Wolfgang Ischinger, je bila rešitev ukrajinske krize, čeprav zaradi izostanka enih od glavnih akterjev − zaradi vztrajanja uradnega Kijeva za mizo namreč ni bilo prostora za proruske aktiviste z vzhoda države − ni znano, kaj, če sploh, bodo pogovori sploh lahko prinesli.

Pogovore je usmerjal nemški diplomat Wolfgang Ischinger, ki je kot glavni pomen nacionalnega dialoga v Ukrajini izpostavil promocijo »vključujočih in transparentnih predsedniških volitev«. »Tu smo, da bi pomagali zbližati Ukrajino in Evropo, ter da bi Ukrajini zagotovili prihodnost,« je dejal po navedbah agencije AFP.

Srečanja se je udeležil tudi začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki v predlagani načrt Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ne polaga veliko upov. Jacenjuk se je Ovseju zahvalil za prizadevanja, a dejal, da ima Ukrajina lasten načrt za umiritev krize v državi − kakšnega, ni pojasnil. Pred tem je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov med uvodnim nagovorom dejal, da ukrajinske sile kljub srečanju v Kijevu ne bodo prenehale z vojaško operacijo na jugovzhodu države. Dodal je, da je Kijev pripravljen poslušati avtonomiste, ne bo pa se pustil izsiljevati. »Proti oborožencem, ki poskušajo v lastni državi zanetiti vojno in ki poskušajo z orožjem v rokah diktirati svojo voljo ali še raje voljo druge države, bomo uporabili pravne postopke,« je napovedal.

»Ukrajinsko vodstvo je odprto za vsevključujoč nacionalni dialog. A vendarle je vanj nemogoče vključiti teroriste, katerih cilj je uničiti ne le nacionalno enotnost, ampak tudi ukrajinsko državnost,« pa so še pred srečanjem sporočili z ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve. Tiskovni predstavnik je Rusijo obtožil »igranja umazane igre« in »pristranske« interpretacije načrta za rešitev krize, ki ga je začrtala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

Uradna Moskva namreč vztraja, da je za izhod iz krize potreben dialog med predstavniki vlade v Kijevu in proruskimi aktivisti na vzhodu države. To stališče je ponovila tudi danes. Rusija je poleg tega danes ocenila, da je Ukrajina na robu državljanske vojne. »Ko Ukrajinci pobijajo Ukrajince, je po mojem mnenju tako blizu državljanski vojni, da bližje ne more biti,« je v pogovoru za televizijo Bloomberg dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Na vzhodu in jugu Ukrajine že divja vojna, prava vojna,« je dodal. Ocenil je še, da svobodnih in poštenih predsedniških volitev, predvidenih za 25. maj, ne bo mogoče izvesti.

Dvom v legitimnost volitev je v pogovoru za televizijo Russia 24 izrazil tudi predsednik ruske dume Sergej Nariškin, a je hkrati dodal, da bi propad volitev povzročil še več težav. »Gre za izbiro manjše od dveh slabih možnosti,« je dejal.

Avtonomisti srečanje zavračajo, Evropa ga pozdravlja

Avtonomisti z vzhoda Ukrajine so današnje srečanje označili za brez pomena. »Prejeli nismo nikakršne ponudbe, da bi se pridružili dialogu,« je dejal eden od voditeljev samooklicane Donecke ljudske republike Denis Pušilin. »Če oblasti v Kijevu hočejo dialog, morajo priti sem. Če bomo v Kijev odšli mi, nas bodo aretirali,« je prepričan. Na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni udeležiti pogovorov, če bi potekali na vzhodu države, je Pušilin dejal, da bi se lahko pogovarjali o le eni stvari: priznanju Donecke ljudske republike.

Regiji Doneck in Lugansk sta se v nedeljo na referendumih, ki ju ne priznavajo ne v Kijevu ne na Zahodu, po trditvah proruskih separatistov namreč nedvoumno odločili za samostojnost. Voditelj Donecke ljudske republike Pušilin je v ponedeljek mogočno vzhodno sosedo prosil za priključitev. Uradna Moskva je sporočila, da izida obeh referendumov »spoštuje« in pozvala k dialogu med vzhodom in zahodom.

Čeprav nič ne kaže, da bi se razmere na vzhodu Ukrajine umirjale − o spopadih so poročali tudi danes −, in kljub slabim obetom diplomatskega srečanja v Kijevu, pa so evropski voditelji začetek pogovorov pozdravili. Iz nemškega zunanjega ministrstva so sporočili, da je pristanek Kijeva na pogovore v obliki okrogle mize, pa četudi brez proruskih aktivistov, korak v pravo smer; evropski komisar za širitev Štefan Füle pa je izrazil pričakovanje, da bo naslednje srečanje potekalo na vzhodu države.