V veljavi kjotski protokol

Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je danes stopil v veljavo. Industrializirane države, med njimi tudi Slovenija, bodo morale omejiti oziroma zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe.

Objavljeno
16. februar 2005 17.53
Za onesnaženje je kriva predvsem Termoelektrarna Trbovlje
Bruselj - Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je v sredo stopil v veljavo in postal del mednarodnega prava. Industrializirane države, med njimi tudi Slovenija, bodo morale omejiti oziroma zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe. Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih.

Prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb

Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštvu v sedanjem času. Zaradi soglasja o tej grožnji so države leta 1992 na svetovnem vrhu v Rio de Janeiru sprejele okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja, 11. decembra 1997 pa protokol k tej konvenciji - Kjotski protokol. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Sedem let po sprejetju bo protokol vendarle postal veljaven

Potem, ko ga je ratificirala vrsta industrializiranih držav in držav v razvoju in ko so ZDA od njega odstopile, je bil pogoj za njegovo veljavnost samo še ratifikacija Rusije. Po večletnih prizadevanjih Evropske unije in nekaterih drugih držav je Rusija novembra lani protokol ratificirala.

Sam protokol problema ne bo rešil

S tem razumevanjem je bil tudi izdelan in sprejet, obdobje 2008-2012 pa je v njem določeno kot prvo ciljno obdobje, ki mu bodo sledila nova. Slovenija - protokol je podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala - se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje.

Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, osemodstotno zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju 2008-2012 v povprečju ne bo smela preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto. Celotni ocenjeni stroški izvajanja Kjotskega protokola v Sloveniji znašajo v ugodnejšem primeru okoli 5,5 milijarde tolarjev letno, v manj ugodnem primeru pa okoli 10 milijard tolarjev letno.

Kjoto je le prvi korak za zmanjšanje klimatskih sprememb

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je pozval svet, naj stori več za ustavitev segrevanja ozračja. Ob tem je pojasnil, da je Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki je danes stopil v veljavo, zgolj prvi korak v to smer. V videoposnetku, ki so ga predvajali v Kjotu, kjer je bil protokol leta 1997 podpisan, je Annan klimatske spremembe označil za "enega največjih izzivov 21. stoletja".

"Protokol ne bo rešil človeštva nevarnosti klimatskih sprememb. Veselimo se, vendar se ne smemo prepustiti samozadovoljstvu," je opozoril Annan. Kjoto po njegovih besedah predstavlja prvo pomembno etapo v pozitivno smer, kar daje "dobro motivacijo za naložbe v tehnologijo, ki spoštuje okolje".

Svetovalec ruskega predsednika za gospodarske zadeve Andrej Ilarijonov, ki je nasprotnik Kjotskega protokola, pa je danes opozoril, da bo uresničevanje protokola vodilo do drastičnega zmanjšanja ruskega bruto domačega proizvoda (BDP). "Z omejitvami, ki jih postavlja protokol, se bo absolutna vrednost ruskega BDP zmanjšala za 60 odstotkov do leta 2020 in za 99 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z BDP, kakršen bi bil brez teh omejitev," je dejal Ilarijonov.

Kdaj bodo pristopile ZDA?


V Kjotskem protokolu je tudi zapisano, da se morajo v letu 2005 začeti pogovori o obveznostih držav v naslednjih ciljnih obdobjih. Pričakovati je, da bodo ti pogovori dolgotrajni in težavni, saj bo za učinkovit boj proti podnebnih spremembam treba povečati obstoječe obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov industrializiranih držav, pogodbenic protokola, postopoma vključiti v skupino držav s tovrstnimi obveznostmi predvsem večje države v razvoju, čim prej pritegniti v to skupino tudi ZDA, ki so same odgovorne za okoli četrtino vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida.

Trgovanje z emisijami

Protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t. i. kjotske mehanizme in sicer: trgovanje z emisijami, skupna izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Ukrepi, s pomočjo katerih bomo izpolnili obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energetske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prehod na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, racionalnejša raba umetnih gnojil ipd.

EU je s 1. januarjem letos začela trgovati z emisijami toplogrednih plinov, natančneje z emisijami ogljikovega dioksida, države članice pa so morale Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za alokacijo kvot emisij toplogrednih plinov. Načrt Slovenije za alokacijo kvot emisij toplogrednih plinov v obdobju 2005-2007 omogoča trgovanje s temi emisijami in zajema 98 težkoindustrijskih podjetij, katerih skupna kvota emisij znaša 26,3 milijona ton ogljikovega dioksida.

Greenpeace vdrl na londonsko borzo

Protestniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace pa so skušali danes preprečiti trgovanje z nafto na londonski borzi. Kakih 35 protestnikov, ki so tako izrazili svoje nasprotovanje Kjotskemu protokolu, je v stavbo v središču Londona vdrlo, ko se začne trgovanje. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Greenpeacea Ben Stewart, so skušali protestniki s piščalkami ustvariti takšen hrup, da bi onemogočili trgovanje. "Razlog, zakaj smo to storili, je, da si je Kjotski protokol postavil preveč skromne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Potrebujemo veliko zmanjšanje, če želimo preprečiti nevarne klimatske spremembe," je dejal Stewart.