Tiskane izdaje
Politična kriza v Venezueli je danes kazala prve znake razpletanja. Tesen volilni izid in splošno naraščanje nezadovoljstva v družbi sta v četrtek, dan pred prisego novega predsednika, vendarle izsilila reakcijo uradnikov, ki so nadzirali sporno nedeljsko glasovanje.
Opozicija je pozdravila odločitev volilne komisije, da bo vnovič pregledala vseh petnajst milijonov oddanih glasovnic in s tem potrdila ali ovrgla kakršnekoli dvome o veljavnosti izida predsedniških volitev, ki jih je v nedeljo z majhno razliko dobil kandidat vladajoče socialistične stranke Nicolás Maduro. »Smo, kjer si želimo biti,« se je na odločitev komisije v previdnem tonu odzval poraženi kandidat opozicije Henrique Capriles. Njegov štab je vložil zahtevo za pregled oddanih glasovnic kljub odločitvi vrhovnega sodišča, da je zmagovalec nedeljskih volitev jasen in da vnovično ročno štetje, kot ga je zahteval vodja opozicije, »ni izvedljivo«.
Volilna komisija je štiri dni po objavi izidov po temeljitem razmisleku sklenila, da bo vzela pod drobnogled tudi 46 odstotkov volilnih skrinjic, ki po volitvah še niso bile pregledane. Caprilesovi podporniki so prepričani, da se v njih skrivata vsaj dva odstotka glasov, ki sta njihovega kandidata ločila od zmage nad Chávezovim političnim naslednikom. Capriles, guverner zvezne države Miranda, je po objavi odločitve čestital vsem, ki so ga podpirali in se v zadnjih dneh borili za svoje pravice. Hkrati jih je pozval, naj jim napovedana inavguracija ne vzame poguma. »[Madurova] vlada bo imela oblast, dokler ta stvar ne bo rešena.« Kar zadeva vnovično štetje glasov, »vemo, kje so problemi«, je pojasnil Capriles, prepričan, da je oblast do vnovične zmage prišla s prevaro.
Mehčanje stališč
Postopki, ki se bodo začeli v ponedeljek, bodo po navedbah članov volilne komisije trajali mesec dni. Njen neimenovani predstavnik je v pogovoru za AP potrdil, da bo pregled glasovnic opravljen tako, kot je zahteval Capriles, da bo vsako potrdilo o oddaji glasu prešteto in primerjano z registrom volivcev.
Nicolás Maduro, ki je v začetku tedna zavoljo stabilnosti in miru načelno podprl revizijo volitev, se je v senci vsakodnevnih protestov in nasilja, ki je sredi tedna izbruhnilo v Caracasu, čedalje bolj upiral zahtevam opozicije. Med drugim je izrazil pripravljenost »radikalizirati revolucijo«. Dan pred uradno prisego je nadaljeval neizprosne napade, v katerih je nasprotno stran obtožil zarotništva in sodelovanja s sovražnimi silami Zahoda. Zaradi razmer v Venezueli je v četrtek v Peruju potekalo izredno srečanje predsednikov južnoameriških držav, ki se ga je udeležil tudi Maduro. Voditelji so v posebni deklaraciji zapisali, da podpirajo odločitev o vnovičnem pregledu glasov, hkrati pa vpleteni strani pozvali, naj spoštujeta uradne volilne izide.
Spodbujanje polarizacije
Zmagovalca predsedniških volitev je revija Atlantic pred časom opisala kot pragmatika, čigar »ultimativen cilj je enak cilju njegovega političnega mentorja: ostati na oblasti in se izogibati okoliščin, zaradi katerih bi jo lahko izgubil«. Maduro bi lahko po ocenah analitikov ogrozil svoj položaj, če bo še naprej ohranjal »radikalno, nezadostno in nerodno stališče«, da so rezultati dokončni in nepreklicni. »Vlada se sooča skoraj s polovico prebivalstva.« Če v senci ekonomske krize ne bo prepoznala njene legitimnosti, ji grozi izguba podpore, je prepričan Luis Vicente León iz analitične družbe Datanalisis. »Namesto da bi pomirili državo, spodbujajo polarizacijo naroda.« Predstavniki vlade in opozicije niso hoteli komentirati nenadnega mehčanja stališč.
Zahodne države z izjemo Španije so se v sredo zavzele za ponovno štetje volilnih glasov, rekoč, da bi lahko nepravilnosti vplivale na uspešno delovanje vlade.
