Tiskane izdaje
21:49: Ruska vojska je danes izvedla uspešno testno izstrelitev »napredne« medcelinske balistične rakete Topol, so poročale tri glavne ruske državne tiskovne agencije, ki so navedle tiskovnega predstavnika ruskega ministrstva za obrambo Igorja Jegorova. Izstrelitev je vojska izvedla iz svojega oporišča v regiji Astrahan na jugu države nedaleč od Kaspijskega morja.
20:25: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je danes sprejela odločitev o napotitvi vojaške opazovalne misije v Ukrajino. Neoboroženi opazovalci naj bi odpotovali že v sredo. Njihova naloga bo opazovanje ruskih vojaških dejavnosti, piše STA.
Opazovalci Ovseja bodo odpotovali na povabilo Ukrajine. Ali bodo dejansko lahko obiskali tudi polotok Krim, še ni znano.
19:46: Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton se je danes v Madridu srečala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, s katerim sta se pogovarjala o razmerah v Ukrajini. Neimenovani evropski vir je, kot proča STA, pogovore označil za »koristne«.
Ruski zunanji minister se je v Madridu nato sestal še s španskim premierom Marianom Rajoyem in španskim kraljem Juanom Carlosom. Po napovedih naj bi se v sredo sestal še s španskim zunanjim ministrom Josejem Manuelom Garcio Margallom.
Lavrov je pred pogovori v Madridu dejal, da grožnje s sankcijami proti Moskvi ne bi bile produktivne in tudi ne bi spremenile stališča Moskve do krize v Ukrajini. »Naše stališče je iskreno in se ne bo spremenilo. Vselej smo nasprotovali politiki enostranskih sankcij. Upamo, da naši partnerji razumejo, da so tovrstna dejanja kontraproduktivna« je po poročanju STA še dejal na novinarski konferenci v Tuniziji, kjer je bil na uradnem obisku.
19:39: Ukrajinski prehodni premier Arsenij Jacenjuk je sporočil, da je njegova vlada navezala prvi »pazljiv« stik z ruskimi voditelji. Kot je povedal, jih zanima predvsem stališče Moskve do 15 milijard dolarjev posojila, ki jih je Putin decembra lani obljubil Janukoviču. »Radi bi slišali odločen odgovor Ruske federacije - ali namerava spoštovati svoje obveznosti, ki jih je prevzela pred meseci?«
19:00: Branko Soban v video rubriki Svet na prepihu: Kremelj bo storil vse, da Krim za vselej iztrga Ukrajini.
18:20: Dve ruski vojaški ladji sta danes prečkali ožino Bospor v Turčiji in sta namenjeni proti Črnemu morju, v smeri Ukrajine, poroča turška tiskovna agencija Anadolu, ki jo povzema STA. Ladji naj bi vpoklicali, potem ko se je Rusija odločila okrepiti vojaško navzočnost na Krimu.
17:54: Ameriški državni sekretar John Kerry je med današnjim obiskom v Kijevu, kjer se je srečal s člani prehodne vlade, obsodil ruska »dejanja agresije« in državi obljubil posojilo v višini milijarde dolarjev. Neimenovani vir blizu State Departmenta je za New York Times pojasnil, da je posojilo pomoč Ukrajini pri povezovanju z Zahodom, prav tako pa naj bi z njim omilili posledice umika ruskih subvencij na zemeljski plin. ZDA ukrajinskim oblastem ponujajo tudi tehnično pomoč, tako pri vodenju nacionalne banke, boju proti korupciji kot pri organizaciji predčasnih volitev.
17:42: Ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko se je danes zavzela za gospodarske sankcije zoper Rusijo, še posebej, če se bo nasilje stopnjevalo. »Zahod prosim, naj na diplomatski fronti odločno posreduje, saj je Ukrajina prešibka, ko gre za Rusijo. Neposreden dialog po vojaški agresiji, ki jo je utrpela Ukrajina, ni več mogoč,« je povedala za italijansko televizijo SKY TG24.
16:08: EU ne pričakuje, da bi ukrajinska kriza lahko imela negativni vpliv na varnost preskrbo stare celine s plinom. »Kljub krizi se plin iz Rusije pretaka v države članice. Rusija dobavlja plin, naša podjetja ga plačujejo v korist ruskega proračuna. To je medsebojna odvisnost,« je ocenil evropski komisar za energetiko Günther Oettinger. Tudi zaloge plina v Uniji da so velike, saj je bila zima razmeroma mila. Razlogov za vznemirjenje da ni. Poleg tega so evropski plinovodi posodobljeni. Deluje sistem »reverse flow«, tako da smer pretoka plina ni le iz Rusije čez Ukrajino v, denimo, Nemčijo ali Poljsko, marveč tudi v obratno smer. Oettinger pričakuje, da bo ukrajinski dolg za plin Gazpromu vključen v širši sveženj pomoči Kijevu. Na izrednem vrhu EU o Ukrajini v četrtek bo ena od tem tudi vprašanje Južnega toka. Bruselj je konec lanskega leta sporazume med skupino članic (tudi Slovenijo) in Rusijo o gradnji tega plinovoda označil za neskladne z evropsko zakonodajo.
14:35: Severnoatlantski svet je že dopoldne razpravljal o razmerah v Ukrajini in odzivu Nata na njih. Zasedanje so prekinili, nadaljevali ga bodo ob 15. uri. Sklicano je bilo na zahtevo Poljske v skladu s 4. členom severnoatlantskega sporazuma, ki predvideva posvetovanja članic v primeru ogroženosti ene od njih. Iz Natovega vojaškega poveljstva v Monsu (SHAPE) so sporočili, da je zavezništvo »močno solidarno«.
14:15: Evropska komisija v sodelovanju z IMF pospešeno pripravlja sveženj pomoči Ukrajini. Pripravljajo več rešitev, o njih bodo komisarji odločili jutri. Po oceni predsednika komisije Barroso se Ukrajina »spopada z nekaj težavami«, na njih se bo Unija odzvala z izrednimi ukrepi. V četrtek pred vrhom EU v Bruslju o Ukrajini se bodo voditelji članic sestali tudi z novim ukrajinskim premierom Arsenijem Jacenjukom.
13:38: ZDA so proti Rusiji menda že kmalu − čez nekaj dni − pripravljene vesti sankcije, je po navedbah Reutersa povedal neidentificirani ameriški vir.
12:34: Ukrajinski parlament je ratificiral leta 2013 podpisani sporazum z EU o posojilu v vrednosti 610 milijonov evrov.
12:32: Rešitve krize v Ukrajini še ni na vidiku, je po sinočnjem srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom sporočil nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Trenutno diplomatsko ozračje je po pisanju STA opisal kot zelo naelektreno. Kot je dodal, ne more reči, da so na dobri poti do rešitve ter da sta Ukrajina in Rusija pripravljeni na pogovore.
12:29: Ruski energetski gigant Gazprom je sporočil, da Ukrajina od aprila naprej ne bo več deležna popustov pri dobavi zemeljskega plina, je pa predlagal, da Kijevu v zameno ponudijo do dobri dve milijarde evrov vredno posojilo za poravnavo dolga.
12:26: Putin je dejal, da Rusija ne bo priznala rezultatov morebitnih volitev v Ukrajini, ki bi bile izvedene pod trenutnimi pogoji v državi.
12:24: Ruski predsednik Putin je grožnje Zahoda s sankcijami označil za »neproduktivne in škodljive« ter dejal, da bi se Zahodu slabo obrestovale, saj bi tudi sam občutil njihove posledice. Zahod je obtožil, da spodbuja neustavni državni udar v Ukrajini in pomaga pri urjenju protestnikov.
12:21: Putin je odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Janukoviču povedal, da pred njim ni politične prihodnosti. Kot je dodal, ga Moskva ščiti, ker bi ga sicer v Ukrajini umorili.
12:19: Putin je zanikal, da so ruske vojaške sile zasedle položaje v ukrajinski regiji Krim. Po njegovih besedah so za zasedbo vladnih poslopij odgovorne »lokalne skupine samoobrambe«. Povedal je še, da Rusija nima namena spodbujati separatističnih čustev na Krimu.
11:58: Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) si bodo ogledali razmere na Krimu, poroča Reuters.
11:56: Rusija si pridržuje pravico, da za zaščito Rusov v Ukrajini uporabi vsa sredstva, je dejal ruski predsednik Putin. Kakršna koli odločitev za uporabo vojaške sile v Ukrajini bi bila po njegovih besedah legitimna.
11:53: Ruski predsednik Putin je potrdil, da bo Moskva avtonomni ukrajinski pokrajini Krim pomagala s finančno pomočjo. Dejal je, da za uporabo vojaške sile na tem območju za zadaj ni potrebe, vendar pa ima Rusija še vedno možnost to storiti. Dodal je, da je uporaba sile v Ukrajini »zadnja izbira«.
11:50: Ruski predsednik Putin je na novinarski konferenci povedal, da je odstavljeni ukrajinski predsednik Janukovič 21. februarja pristal na vse ukrajinske zahteve in se s tem pravzaprav odpovedal oblasti. Kljub temu je po njegovih besedah še vedno legitimni predsednik Ukrajine.
11:40: Ruski predsednik Vladimir Putin je na tiskovni konferenci − prvi, odkar je Ukrajino zapustil odstavljeni predsednik Viktor Janukovič − dogodke v Ukrajini označil za neustaven prevrat in oborožen prevzem oblasti, ki mu ni nihče oporekal, poroča Guardian. Tiskovno konferenco z angleškim prevodom lahko spremljate TUKAJ.
11:37: Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk se bo v četrtek v Bruslju sestal z voditelji Evropske unije, je danes sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
***
Krim − V ukrajinski avtonomni pokrajini Krim na jugovzhodu države je minila napeta, a mirna noč. Ultimat, ki ga je ukrajinskim vojaškim silam na območju postavila ruska vojska, torej naj do druge ure ponoči po srednjeevropskem času zapustijo vojašnice in se predajo ali pa jim grozi napad, se je iztekel brez incidentov.
Rusija je sicer navedbe o ultimatu včeraj zavrnila kot nesmiselne. Kot je po pisanju agencije AP pozno sinoči sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Vladimir Anikin, Moskva ultimata ni izdala. Podobno je dejal tudi namestnik poveljnika ene od ukrajinskih enot na Krimu, ki je po navedbah časnika The Independent izjavil, da ukrajinske sile uradnega ultimata niso dobile, ampak je bilo »vse storjeno neposredno po mobilnih telefonih«. Povedal je še, da ponoči niso bili priča poskusom zavzetja vojašnice.
Do manjšega incidenta pa je po navedbah AP prišlo davi, ko je pred vojaškim letališčem Belbek v bližini Sevastopola, ki so ga pred dnevi zasedli domnevni pripadniki ruske vojske, protestirala skupina ukrajinskih vojakov. Izstreljenih je bilo namreč nekaj opozorilnih strelov, hujšega zaostrovanja pa ni bilo.
Za rusko posredovanje »kriv« Janukovič?
Po navedbah ukrajinskih virov je na Krimu, pokrajini, ki je zgodovinsko pripadala Rusiji, a jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov leta 1954 podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini, še vedno nastanjenih okoli 16.000 ruskih vojakov, ki med drugim nadzorujejo ključno infrastrukturo in vojašnice, v Črnem morju pa več vojaških ladij. Moskva trdi, da s prisotnostjo ščiti interese ruskih prebivalcev Krima − teh je, kot kaže popis prebivalstva iz leta 2001, 58,5 odstotka −, včeraj pa je pojasnila še, da gre povečano prisotnost ruskih sil na polotoku pripisati tudi pred dnevi odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču.
Kot je na zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov pojasnil ruski veleposlanik pri organizaciji Vitalij Čurkin, je namreč Janukovič Moskvo prosil, naj z vojsko v Ukrajini vzpostavi red. »Ukrajina je na pragu državljanske vojne. V državi vladata kaos in anarhija,« je v pismu, ki ga je v VS prebral Čurkin, zapisal Janukovič. Dodal je, da pod vplivom Zahoda prihaja do terorističnih dejanj in nasilja, »ljudi pa preganjajo zaradi jezika in političnih razlogov.« Odstavljeni ukrajinski predsednik je ruskega voditelja Vladimirja Putina zato prosil, naj z vojaško silo vzpostavi legitimnost, mir, zakon, red in stabilnost ter brani prebivalce Ukrajine, piše AP.
Rusko pojasnjevanje razlogov za poteze na Krimu je naletelo na gluha ušesa. Britanija, Francija in ZDA so Moskvo obtožile ponarejanja dokazov, s katerimi da hoče upravičiti kršenje mednarodne zakonodaje. Francoski veleposlanik Gerard Araud je poteze Moskve na Krimu primerjal s sovjetsko invazijo na Češkoslovaškem leta 1968. Po zasedanju je dejal, da je bil razočaran, ker je Rusija invazijo opravičevala s pismom odstavljenega predsednika. »Pismo ni lažno, lažen je predsednik,« je dejal. Po besedah ameriške veleposlanice pri ZN Samanthe Power pa ni nobenih dokazov o napadih na ruske ali proruske skupnosti v Ukrajini. »Ruske vojaške poteze niso misija za zaščito človekovih pravic. So kršenje mednarodnega prava,« je dejala.
Ameriško obrambno ministrstvo je pozneje sporočilo, da zaradi potez ruskih sil na Krimu ustavljajo vse sodelovanje z rusko vojsko, med drugim skupne vaje, konference, srečanja in medsebojne obiske, v ameriškem kongresu pa pripravljajo in sveženj pomoči Ukrajini in razpravljajo o morebitnih sankcijah proti nekaterim ruskim državljanom.
Na včerajšnji seji varnostnega sveta veleposlaniki tako niso podprli ruskih potez v Ukrajini. Večina je bila zelo kritična, le veleposlanik Kitajske je posredno namignil, da morda razume vzrok za vojaško posredovanje na Krimu, piše STA. Razprave v VS ZN se bodo v prihodnjih dneh nadaljevale, čeprav sklepov po pričakovanjih ne bo, saj ima Rusija kot stalna članica pravico do veta.
Ukrajina tudi danes v središču pozornosti
Mednarodna skupnost bo tudi danes nadaljevala prizadevanja za mirno rešitev krize v Ukrajini. V Kijev se tako odpravlja ameriški zunanji minister John Kerry, ki se bo sestal z novim ukrajinskim vodstvom, med obiskom pa bo predvidoma potrdil podporo neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Visoka zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton se bo v Madridu sešla z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, na nujnem sestanku pa bo o Ukrajini razpravljal tudi Severnoatlantski svet.
Kot smo že poročali, je Evropska unija že včeraj začela stopnjevati pritisk na Rusijo in Moskvi zagrozila s sankcijami, če ne bo pripomogla k zmanjševanju napetosti v Ukrajini. Zunanji ministri Unije pri izbiri besed v ocenjevanju ruskega ravnanja niso varčevali z ostrino: obsodili so jasno kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti z agresijo ruskih oboroženih sil in tudi z odločitvijo sveta federacije, da odobri uporabo vojaške sile v Ukrajini, ter Rusijo pozvali k takojšnji vrnitvi sil na Krimu v vojašnice.
Pri odločanju o ukrepih proti evrazijski velikanki pa je bila Unija pazljivejša kot v besednjaku. Če Rusija ne bo naredila korakov k zmanjševanju napetosti, bo EU odločila o posledicah za dvostranske odnose z Rusijo, na primer z ustavitvijo pogovorov o vizumih in novem sporazumu z Moskvo. Obravnavala pa bo tudi nadaljnje usmerjene ukrepe. V »orožarni« EU so na voljo, denimo, zamrznitev bančnih računov, embargo na orožje, prepoved izdaje vizumov. O takih ukrepih so sicer razpravljali (sankcije zahtevajo predvsem vzhodne države), a jih niso sprejeli.
