Tiskane izdaje
New York - Zadnji teden se iz Bele hiše valijo vse bolj črne napovedi, kaj čaka Združene države Amerike, če bodo jutri uveljavljeni ostri varčevalni ukrepi, ki si jih je kongres lani predpisal kot kazen za nezmožnost dogovora. Hkrati pingpong medsebojnega obtoževanja političnega vrha spravlja v bes vse več Američanov.
Predsednik Barack Obama je v torek stal v senci velikanskega ladijskega vijaka, ki poganja jedrske letalonosilke, in opozarjal stotine delavcev velike ladjedelnice v Newport Newsu v Virginii, da je njihovo podjetje v nevarnosti. »Vaša delovna mesta, skupaj s stotisoči drugih, so ogrožena zaradi politikov,« je dejal in poudaril, da bodo težave povzročili avtomatski varčevalni ukrepi, ki naj bi začeli veljati v petek. »Ti rezi so napačni. Niso pametni. Niso pravični. So rana, ki si jo bomo zadali sami,« je bil jasen.
Nekaj minut prej so prvaki republikanske stranke stali pred štirimi lično obešenimi ameriškimi zastavami in trdili, da »predsedniški teater« škodi državi in napihuje strahove. Zadnje nastope Obame, ki po državi opozarja na grozečo nevarnost, so označili za predvolilna zborovanja. Razhajanje obeh strani je tik pred zdajci še vedno izjemno globoko.
Demokrati si želijo zmes varčevanja in novih davčnih prihodkov, do teh naj bi prišli z zapiranjem lukenj v zakonodaji in z ukinjanjem davčnih olajšav, denimo za dobičkonosno naftno industrijo. »Seveda moramo zapreti davčne luknje, toda to mora biti del davčne reforme, ki bo znižala davke in pomagala ustvarjati delovna mesta,« se z namero ni strinjal republikanski vodja predstavniškega doma John Boehner.
Obama se bo jutri sestal s štirimi najvišjimi predstavniki kongresa in poskušal najti skupen jezik. A je prvi mož republikancev v senatu Mitch McConnell že napovedal, da jih ob 16.600 milijard dolarjev težkem dolgu države zanima samo varčevanje. »Ne bomo sprejeli novega zvišanja davkov, ki bi nadomestilo dogovorjene varčevalne ukrepe,« je poudaril stališče desnice, da je po novoletnem obdavčenju najbolj premožnih to poglavje zanje zaprto.
Kako boleči bodo kazenski ukrepi?
Ob 3803 milijardah dolarjev letošnjega proračuna se zdi 109 milijard kaplja v morju, toda Bela hiša je pred nekaj dnevi objavila podroben seznam, kaj naj bi sedanji kazenski varčevalni rezi povzročili v vsaki državi. Kritiki na levici pravijo, da nekoliko prepozno, saj za zdaj le 30 odstotkov volivcev meni, da bodo rezi opazno vplivali na njihove dohodke, čeprav jih hkrati 60 odstotkov meni, da bodo imeli resne posledice za ameriško gospodarstvo.
Tudi predsednik ameriške centralne banke Fed Ben Bernanke poziva kongres, naj jih čim prej prepreči. Po njegovih besedah je vlada naredila že precej za obvladovanje primanjkljaja v prihodnjih nekaj letih, novo varčevanje bi le upočasnilo gospodarsko okrevanje. Potrebni so rezi, ki bodo začeli učinkovati šele prihodnje desetletje, ko bodo naraščajoči stroški pokojninskega sistema lahko povzročili novo kopičenje dolga, je zatrdil prvi mož Feda.
