Varnostni svet s slovensko navzočnostjo o konfliktu med Izraelom in Palestinci
Dva tedna po sprejemu resolucije 2712, ki se je zavzela za zaščito otrok v Gazi in izpustitev talcev palestinskega Hamasa, je varnostni svet Združenih narodov poslušal poročila o položaju na območju in predloge rešitev. Posvetovanja pod vodstvom kitajskega zunanjega ministra Wang Yija se je še pred uradnim nastopom Slovenije v varuhu svetovnega miru udeležila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
29. november je mednarodni dan solidarnosti s palestinskim narodom in generalni sekretar OZN António Guterres je ob tej priložnosti govoril o enem najtemnejših poglavij v zgodovini palestinskega naroda. »Zgrožen sem nad smrtjo in uničenjem na območju, ki je preplavljeno z bolečino, trpljenjem in žalostjo. Skoraj 1,7 milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove, a ni varno nikjer.« V newyorški Palači narodov je govoril o več kot 14 tisoč mrtvih po začetku izraelskega vojaškega posredovanja v Gazi in deset tisočih ranjenih in pogrešanih, dve tretjini ubitih so otroci in ženske. »V nekaj tednih je bilo v izraelski vojaški operaciji v Gazi ubitih več otrok kot v katerem koli letu in v katerem koli konfliktu v času mojega delovanja kot generalni sekretar OZN.«
Portugalski socialist verjame, da je bil jasen tudi v obsodbi »gnusnega« napada Hamasa 7. oktobra na Izrael, v katerem je bilo ubitih več kot 1200 ljudi, med njimi 34 otrok. Veliko jih je bilo tudi med 250 ljudmi, ki so jih s seboj odpeljali napadalci in jih še niso vseh izpustili. Po njegovem je treba preiskati tudi poročila o spolnem nasilju. »Jasen pa sem bil tudi, da ta dejanja ne morejo upravičiti kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva.« V minulih dneh je v to temo posijalo nekaj svetlobe, je ocenil, civilno prebivalstvo končno dobiva nekaj premora pred bombardiranjem. Omenil je tudi Hamasove raketne napade na Izrael in uporabo civilistov za človeške ščite ter z veliko žalostjo poročal o več kot sto žrtvah družine OZN v Gazi. »To je največja izguba življenj v zgodovini naše organizacije.«
Posebni koordinator za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland je predlagal odpiranje novih mejnih prehodov z Egiptom za več človekoljubne pomoči Gazi, potem pa sta v medsebojnem obtoževanju nastopila predstavnika Palestincev in Izraela. Prvi je govoril o triletni palestinski deklici, ki je skupaj s petletnim bratcem umrla pred očmi starega očeta: »Toliko življenj se je spremenilo v imena na plastičnih vrečah.« Premor mora postati premirje: »To ni vojna, to je pokol.« Izraelski predstavnik je spomnil, da se je vse začelo s Hamasovim pokolom, ter obsodil OZN, da se prepogosto ukvarja samo s Palestinci, zato po njegovem mnenju ne išče trajnih rešitev. Spomnil je, da so Palestinci pred 76. leti zavrnili resolucijo generalne skupščine 181 o dveh državah, »tako kot so zavrnili vsak drug mirovni predlog, ki so jim ga predstavili. Zanje je edina sprejemljiva rešitev takšna, ki zavrača obstoj judovske države.«
Skupaj z drugimi zunanjimi ministri je besedo dobila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Po nedavnih pogovorih v Izraelu, Palestini, Jordaniji in Egiptu je zaključila, da je kljub razgretim čustvom nujno delovanje diplomacije z varnostnim svetom v ključni vlogi. Zavzela se je za stalno premirje, saj ljudje v Gazi doživljajo nepopisne grozote. Človekoljubno pomoč je povečala tudi Slovenija, ki je pripravljena igrati aktivno vlogo v psihosocialni rehabilitaciji otrok. »V Gazi lahko opazujemo jasne kršitve mednarodnega človekoljubnega prava, celo vojne imajo pravila!«
Tanja Fajon razume tudi agonijo, bolečino in ranljivost izraelskega naroda po brutalnih Hamasovih napadih. Poklicala je k izpustitvi vseh talcev in poudarila nujnost kolektivne obsodbe vseh oblik terorja, skrbijo jo zaostritve na Zahodnem bregu in položaj na jugu Libanona. »Ta kriza bo imela širše posledice za prihodnost z morebitnim širjenjem ekstremizma in ekstremističnih ideologij.« Mednarodna skupnost mora narediti več in Evropejci smo po mnenju slovenske zunanje ministrice pripravljeni sodelovati pri doseganju dolgoročnega in trajnega miru. Zahvalila se je generalnemu sekretarju in telesom OZN za njihova prizadevanja.
»Spoznati moramo, da smo padli na izpitu človečnosti,« je slovenska zunanja ministrica povedala v svojem prvem nastopu pred varnostnim svetom. Trideset let je minilo od sporazuma iz Osla, sedanji krog nasilja pa nikomur na območju ne prinaša miru in varnosti. »Zato odločno podpiram sklic mednarodne mirovne konference, da bi se dogovorili o mirovnem načrtu z rešitvijo dveh držav, z Izraelom in Palestino v miroljubnem sožitju. Slovenija podpira vse pobude, ki iščejo politično izvedljivo rešitev konflikta.«
