Varovalna klavzula za pogajanja Beograda z Evropsko unijo

Beograd – Srbski in kosovski­ državni vrh sta odločitev voditeljev članic EU, ki so dali rumeno­ luč za začetek pogajanj s Srbijo in Kosovom, razglasila za zmago. Čeprav ploska tudi evropski diplomatski zbor, bo budno bedel nad izvajanjem sporazuma o severu Kosova, ki za Beograd in Prištino ne bo mačji kašelj.

V sklepih vrha Unije, ki se nanašajo na začetek pristopnih pogajanj s Srbijo, so voditelji EU zapisali, da bo prva medvladna konferenca s Srbijo najpozneje januarja 2014. Čeprav v sklepih ni dodatnih pogojev, ki jih je sprva zahtevala Nemčija, bodo morali pogajalski okvir, ki ga bo pripravila evropska komisija, potrditi voditelji EU, kar priča o tem, da Srbija ni dobila bianko menice.

Da ne bi bilo dvoma, je nemška kanclerka Angela Merkel znova opozorila, da je za začetek pristopnih pogajanj odločilna uresničitev bruseljskega sporazuma o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Poudarila je, da mora uresničitev sporazuma potekati po načrtu, strani pa morata uresničiti sprejete dogovore. Evropski svet bo tako decembra potrdil pogajalski okvir s Srbijo le v primeru, kot je pojasnila Merklova, ki se je izognila odgovoru na vprašanje, ali bo morala Srbija za članstvo v EU priznati Kosovo, če bo analiza pokazala zadosten napredek pri uresničevanju bruseljskega sporazuma.

Še bolj natančen je bil bundenstag, ki je zahteval popolno razpustitev srbskih vzporednih struktur na severu Kosova in namesto njih oblikovanje novih struktur na področju varnosti in pravosodja, ki bodo podvržene samo političnemu nadzoru in financiranju s strani kosovske vlade. Nemški parlament je zahteval še izvedbo svobodnih in poštenih lokalnih volitev na Kosovu in popolno implementacijo vseh predhodno doseženih rezultatov procesa dialoga, med katere spada tudi neoviran dostop kosovske mejne policije in carinikov do mejnih prehodov na severu Kosova.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je ocenil, da je odločitev vrha EU signal, da je Srbija v EU enakopravna in zaželena. Srbski premier Ivica Dačić je odločitev označil za zgodovinsko, čeprav Srbija z njo ni najbolj zadovoljna, ker začetek pristopnih pogajanj ni previden že prej. Izpostavil je, da gre za dokončno odločitev, kar pomeni, da Srbiji ne bodo postavljali dodatnih pogojev. Podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić je menil, da gre zasluga Srbiji, ki je postala v kratkem času zanesljiva partnerica mednarodne skupnosti, ker po­vsod govori resnico in nikogar ne poskuša prelisičiti s figo v žepih. Po njegovem se bo Srbiji pošten pristop v prihodnje obrestoval.

Nezasluženo breme

Drugi mož Demokratske stranke Srbije (DSS) Slobodan Samardžić je poudaril, da Srbija ne bo dobila datuma za začetek pristopnih pogajanj z EU, dokler srbska vlada ne bo izpolnila vseh zahtev Prištine in predala Kosova. DSS Vojislava Koštunice je organizirala protestni sprehod, ki se ga je udeležilo dva tisoč njenih pristašev. V vidovdanskem razglasu je zapisala, da si aktualna oblast prizadeva zbrisati sleherno sled srbske državnosti na Kosovu in v Metohiji, medtem ko bo srbski narod na Kosovu prepustila na milost in nemilost albanskim separatistom.

Srbe na severu Kosova, ki nasprotujejo bruseljskemu sporazumu, je poskušal pomiriti direktor pisarne za Kosovo Aleksandar Vulin z besedami, da je Srbija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU predvsem po zaslugi Srbov s Kosova, ki so se tako rešili nezasluženega bremena, da so prepreka na poti Srbije v EU. Patriarh Irinej je ob praznovanju vidovdana v Gračanici pozval Srbe na Kosovu k enotnosti ter obljubil, da bo Cerkev z njimi delila dobro in zlo, tako kot skozi vso zgodovino.

Napad pri Gazimestanu

Bruseljskemu sporazumu nasprotuje tudi kosovsko nacionalistično gibanje Samoopredelitev Albina Kurtija, ki je tretja najmočnejša politična sila na Kosovu. Čeprav je kosovski parlament s potrebno dvotretjinsko večino ratificiral dogovor o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, so zasedanje zaznamovali protesti pred stavbo parlamenta, h katerim je pozvalo omenjeno gibanje. Nekaj sto privržencev gibanja, ki zavrača kakršenkoli dialog s Srbijo in si prizadeva za združitev Kosova z Albanijo, se je spopadlo s policijo, ki je uporabila solzivec in aretirala okoli 15 ljudi.

Skupine Albancev so napadle avtobuse, s katerimi so se srbski verniki in učenci vračali iz Gazimestana, prizorišča zgodovinske bitke na Kosovem polju leta 1389, kjer so proslavili vidovdan. Po pričevanju očividcev, kot je povedal predstojnik pravoslavnega samostana Visoki Dečani Sava Janjić, so napadalci v zasedah čakali avtobuse, ki so jih obmetavali s kamenjem. Po navedbah Rade Trajković, direktorice zdravstvenega doma v Gračanici in poslanke kosovskega parlamenta, je bilo v napadu več ranjenih, med njimi trije otroci.