Tiskane izdaje
Medtem ko prebivalci Ruske federacije čedalje manj verjamejo, da jih bodo zahodne kazni zares prizadele, nekateri ruski ekonomisti opozarjajo, da bodo mednarodni ukrepi zelo boleči tako za gospodarstvo kot za navadne državljane.
»Denar se bo podražil, rubelj bo oslabel, rast porabe se bo še naprej zmanjševala, finančno stanje gospodarstva se bo poslabšalo, povečala se bo brezposelnost,« so danes zapisali v ruskem časniku Vedomosti. To pa bo povečalo nezadovoljstvo med ljudmi in možnosti opozicije, da ga izkoristi, so še ugotovili v tem poslovnem dnevniku. V tem trenutku te nevarnosti ni opaziti, saj predsednika Vladimirja Putina podpira kar 86 odstotkov ruskih državljanov, ki so tudi do sankcij čedalje bolj brezbrižni. Ko so jih v moskovskem centru Levada vprašali, kaj menijo o tem, kako bodo zahodne kazni vplivale na njihovo življenje, jih je v začetku marca 53 odstotkov odgovorilo, da so zaradi njih zaskrbljeni. Pred dnevi so jim postavili isto vprašanje, na katero je tokrat kar 61 odstotkov anketirancev odgovorilo, da jih sankcije sploh ne vznemirjajo.
Tudi predstavniki ruskih oblasti ohranjajo optimizem. Predsednik dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, Sergej Nariškin je danes izjavil, da sankcije niso le v nasprotju z mednarodnim pravom, temveč tudi z zakonodajami samih držav, ki jih uvajajo. Njegov poslanski kolega Igor Rudenski, ki vodi odbor za gospodarsko politiko, pa je ponovil uradno »mantro«, ki spremlja zahodno uvajanje sankcij že od vsega začetka. Kaznovalni ukrepi bodo po njegovih besedah zgolj koristili ruskemu gospodarstvu, ker se bo moralo osamosvojiti, tehnološko razviti in preusmeriti iz zdaj prevladujoče odvisnosti od nabiranja in prodajanja surovin.
A prav ta tehnološki prehod bo zdaj še bolj otežen, ker bo za Rusijo zaprt dostop do svežega kapitala in sodobnih tehnologij, ugotavlja glavni ekonomist pri investicijski družbi Sistema Jevgenij Nadoršin. Po njegovem mnenju bodo sankcije prisilile Rusijo, da se bo še bolj oprijela izkoriščanja surovin, kar pa bo še zmanjšalo možnosti za rast blaginje med prebivalstvom. Iz ruske centralne banke so že v sredo sporočili, da bodo priskočili na pomoč bankam, ki se zdaj ne morejo več zadolževati na tujih finančnih trgih. Ekonomski analitiki opozarjajo, da brez pomoči centralne banke ne bo šlo. »Bodo poskusi prodora na azijske trge, a ti niso nikakršna alternativa trgom, ki so zdaj zaprti,« je za agencijo Ria Novosti povedal Dmitrij Dudkin iz družbe Uralsib Kapital.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je že pred uvedbo sankcij napovedal, da se bo letos gospodarska rast v Rusiji takorekoč ustavila, zdaj pa stagnacija v naslednjem srednjeročnem obdobju po besedah Nadoršina izgleda celo kot svetla prihodnost. Če bo vrednost rublja padala, bodo ljudje svoje prihodke sproti menjavali v dolarje in evre, napoveduje analitik. Po njegovih ocenah bi lahko tako Rusi v enem mesecu v trdne valute »pretopili« tudi za več kot deset milijard dolarjev zaslužkov. Nekdanji finančni minister Aleksej Kudrin je že pred dnevi dejal, da se lahko navadnim prebivalcem zaradi sankcij zmanjšajo prihodki za eno petino. »Strinjam se z njim,« je za časnik Moskovski komsomolec izjavil direktor ekonomskega inštituta pri ruski akademiji znanosti Ruslan Grinberg. Njegova ocena je, da država kljub naporom centralne banke ne bo zmogla zaustaviti inflacije in rasti cen, prebivalci in malo gospodarstvo pa bodo še težje prišli do še dražjih posojil.
Igor Nikolajev, ki vodi Inštitut za strateške analize FBK, je za časnik Novije izvestja povedal, da se strinja z bruseljskimi ocenami, da bo zaradi sankcij Rusija, ki ima okoli 300 milijard evrov letnega proračuna, letos izgubila 23 milijard, prihodnje leto pa 75 milijard evrov (medtem ko bo izguba EU letos 40, prihodnje leto pa 50 milijard evrov). V pogovoru za ameriški državni Radio Svoboda pa je Nikolajev izjavil, da se »čudeži ne dogajajo«. »Če je gospodarstvo v krizi, se to nedvomno pokaže tudi na življenjskem standardu.«
V Moskvi so že pred uvedbo novih zahodnih kazni zagotavljali, da ne bodo sprejemali protiukrepov, zunanji minister Sergej Lavrov pa je izjavil, da njegova država ne bo sledila pravilu: oko za oko, zob za zob. Toda v njegovem ministrstvu so zapisali, da bo evropska obsedenost s sankcijami neizogibno privedla do višjih cen energentov; na ruski državni televiziji Russia Today so izračunali, da se utegnejo povečati za polovico. Tiskovni predstavnik zvezne nadzorne službe Aleksej Aleksejenko je pred dnevi posebej poudaril, da prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Poljske, ki je začela veljati danes, ni nikakor povezana z evropskimi sankcijami. Že nekaj časa v Rusijo ne smejo uvažati številnih ukrajinskih proizvodov, pred dnevi pa je Aleksejenko izjavil, da se bodo njihovi strokovnjaki v tednu ali dveh odločili, ali bodo zaradi sanitarnih razlogov prepovedali uvoz tudi preostalega evropskega sadja in zelenjave. Rusija na leto kupi za okoli dve milijardi evrov sadja in zelenjave iz Evropske unije.
