Vegetarijanci vseh dežel, združite se!

Ne glede na to, kako azijske sile ena drugi grozijo z orožjem, se največja nevarnost, ki utegne ogroziti varnost te celine, skriva v zraku. Točneje rečeno – v onesnaževanju. In čeprav znanstveniki vse natančneje vidijo, kaj vse prinašajo podnebne spremembe, ki jih povzročajo preveliki izpusti škodljivih plinov, imajo na voljo vse manj izvedljivih rešitev.

Zato kot odgovor na globalno segrevanje predlagajo mednarodno vegetarijansko gibanje. Ker, kot pravijo, prihaja kar osem odstotkov celotnega izpusta tako imenovanih »plinov tople grede« iz kmetijske industrije. To seveda ni slišati veliko v primerjavi z več kot 50 odstotki, kolikor se jih v razvitih državah nakopiči zaradi transporta in proizvodnje energije, vendar pa znanstveniki opozarjajo, da bomo morali zagotovo jesti manj mesa, če želimo globalno segrevanje omejiti na 2 stopinji Celzija več od splošne temperature, ki je vladala v predindustrijskem obdobju.

Poročilo ZN

Vse te številke so se v javnosti pojavile hkrati s poročilom medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC), ki je v ponedeljek opozoril, da najhujše posledice šele prihajajo in da bo povečanje revščine in smrtnosti zaradi vročine in zmanjšanja zdravega prostora za proizvodnjo hrane postalo glavni razlog za vojne na azijski celini.

Ljubiteljem teorij o koncu sveta ni treba prebirati majevskega koledarja ali izračunavati logaritmov pogubnih katastrof. Namesto tega lahko preberejo poročilo na 49 straneh, ki napoveduje resno pomanjkanje pitne vode, spremembo rečnih tokov, zmanjšanje posevkov žita in poslabšanje skrajnih vremenskih pojavov, kot posledico vsega tega pa do leta 2050 napoveduje podražitev hrane, zmanjšanje kakovosti živil in lakoto za novih 50 milijonov ljudi. Manj se bo jedlo meso, a ne zaradi smotrne politike. Številni ljudje si ga preprosto ne bodo mogli privoščiti.

Zaradi vsega tega bo prihajalo do migracij, kar bo povzročalo vse več agresivnosti. Kot je navedeno v poročilu, ki so ga objavili v japonskem mestu Jokohami, bi do izbruhov vojn zlahka prihajalo v odnosih med Indijo, Pakistanom, Bangladešem in Kitajsko, in to prav zaradi tega, ker bodo podnebne spremembe upočasnile gospodarsko rast v teh državah, povečale pritisk na zmanjšane izvire vode in hrane ter ogrozile človeško zdravje, ki je postalo pomemben dejavnik državne varnosti.

Problem s takšnimi opozorili pa je v tem, da jih države resno jemljejo, niso pa sposobne poiskati novega razvojnega modela, v katerega bi lahko vtkale ekološke rešitve. Kitajska je, denimo, napovedala vojno onesnaževanju, hkrati pa tudi množično urbanizacijo, saj želi do leta 2020 delež mestnega prebivalstva s sedanjih 53,7 odstotka povečati na 60 odstotkov. To pomeni, da se bo v sedmih letih v mesta na novo preselilo okoli 110 milijonov ljudi.

Pri tem je treba upoštevati, da se v kitajskih mestih hiše gradijo s predvidenim rokom trajanja od 25 do 30 let, da gre za poslopja kar 30 odstotkov skupne porabe energije, pa tudi to, da se kmečko prebivalstvo seli na asfalt kot del velike strategije splošnega povečanje domače porabe, od katere bo v prihodnjem obdobju odvisna gospodarska stabilnost. Ni treba posebej poudariti, da je v takšnem programu razvoja povečanje proizvodnje in porabe mesa kazalec napredka. In ni treba posebej poudariti, da se celo ob bistvenem izboljšanju energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov, šol in uradov, v mestu troši za okoli sedemkrat več energije kot na podeželju.

V boju proti onesnaževanju bo ena ključnih nalog preprečevanje korupcije, kajti Kitajska ima komplet zakonov o varstvu okolja, ko bi morali te zakone izvajati, pa odločajo dobro plačane zveze z inšpektorji.

Za kakšno ceno

Ministrstvo za varstvo okolja je celo kupilo brezpilotna letala, s katerimi letijo nad Pekingom, Shanxijem in Hebeijem, ki so najbolj onesnažena območja v državi, kjer prihaja elektrika iz termoelektrarn in kjer je nakopičena industrija železa in jekla. Brezpilotna letala bodo vohunila za onesnaževalci, nato pa bo nastopila država s sankcijami in kaznimi. Sama brezpilotna letala seveda ne jamčijo zmanjšanja korupcije, vendar pa se Kitajska pospešeno približuje točki, v kateri ne bodo več potrebni zakoni, saj bo temeljna družbena trdnost odvisna od tega, ali bo prebivalstvo bolje zaščiteno pred posledicami onesnaževanja.

Prebivalcem mesta Maoming v južni pokrajini Guangzhou ni bilo treba prebirati poročila IPCC, da bi vedeli, kaj jih življenjsko ogroža. V nedeljo so se zbrali na demonstracijah proti gradnji petrokemijskega obrata za pridelavo paraksilena. Policija je odločno posredovala. Tekla je kri. V torek so se neredi nadaljevali. Vlada trdi, da bo tovarna prinesla boljše življenje. Ljudje vedo, za kakšno ceno. Odločili so se za življenje z bolj čistim zrakom.