Veleposlanik slovanske dobre volje
Borilne veščine in igralska spretnost bodo morda izboljšale odnose med Rusijo in ZDA.
Odpri galerijo
Vedno si je želel, da bi naredil vse, kar je možno, da bi pripomogel k izboljšanju rusko-ameriških odnosov. FOTO: Ivan Sekretarev/Ap
Na ruskem zunanjem ministrstvu so se odločili, da bodo za svojega posebnega predstavnika za rusko-ameriške humanitarne povezave imenovali hollywoodskega igralca in mojstra borilnih veščin Stevena Seagala, ki ima poleg ruskega tudi srbsko državljanstvo.
»Vedno sem si nadvse želel, da bi naredil vse, kar je možno, da bi pripomogel k izboljšanju rusko-ameriških odnosov. Že vrsto let se trudim s tem neuradno, zdaj pa sem zelo hvaležen za priložnost, da lahko to počnem tudi uradno,« se je na imenovanje odzval 66-letni Seagal. Igralec, čigar očetovi predniki so bili ruski Judje, ki so emigrirali v ZDA, sam pa o sebi širi skrivnost, da se po njegovih žilah pretaka tudi nekaj mongolske krvi, ni nikoli skrival naklonjenosti do Rusije in njenega voditelja Vladimirja Putina.
V ameriških tračarskih medijih so se pred časom pojavile informacije, da je Putin že leta 2013 ponudil Seagalu, naj sprejme položaj častnega ruskega konzula v Arizoni in Kaliforniji. Tik pred rusko priključitvijo prej ukrajinskega polotoka Krim je Seagal, ki je sam republikanec, ostro kritiziral »idiotsko« politiko do Ukrajine, ki jo je vodil takratni demokratski predsednik ZDA Barack Obama.
»Putinova želja, da bi zaščitil rusko govoreče prebivalstvo Krima, svoje pridobitve in oporišče ruske črnomorske flote v Sevastopolu, je povsem razumljiva,« je konec marca 2014 med snemanjem filma v Romuniji povedal za ruski državni časnik Rosijska gazeta. Svojo podporo je igralec, ki igra tudi kitaro, potrdil, ko je na Krimu, ki že ni bil več ukrajinski, uprizoril koncert, v Kijevu pa so mu lani za pet let prepovedali vstop v državo.
Pred dobrimi štirimi leti je Seagal v pogovoru še razkril, da ima zelo rad ZDA, a da razmišlja, kako bi tudi sam »nekoč« sledil koraku francoskega kolega Gérarda Depardieuja, ki si je omislil rusko državljanstvo. Minila sta dobri dve leti, ko se je ta »nekoč« zgodil, Seagalu pa je ruski potni list osebno izročil voditelj države Putin.
A Moskvo je prehitel Beograd, saj je Srbija ameriškemu igralcu podelila državljanstvo januarja 2016. Ukaz o podelitvi državljanstva je podpisal srbski premier Aleksandar Vučič, ki je Seagalu že prej ponudil službo trenerja aikida za pripadnike srbskih posebnih policijskih enot.
Z ruskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bo Seagalova naloga krepitev razvoja rusko-ameriških odnosov v humanitarni dejavnosti oziroma krepitev medsebojnih stikov na področju umetnosti, kulture in izmenjav. »To je primer, ko se ljudska diplomacija sreča s tradicionalno diplomacijo. V mednarodni praksi bi to lahko primerjali s položajem veleposlanikov dobre volje pri Združenih narodih,« so zapisali v sporočilu ministrstva.
Po mnenju profesorja Andreja Suzdalceva z moskovske Visoke šole za ekonomijo je bila to zelo dobra poteza ruske diplomacije, saj je s tem začela nabirati »korpus diplomatov prostovoljcev«, ki bodo »delovali v našo podporo«. Pojasnil je, da je podobna praksa že uveljavljena v Evropi in ZDA, kjer priljubljene kulturne ali športne osebnosti na podobnih položajih pritegnejo kolosalno pozornost, zato lažje rešujejo diplomatska vprašanja.
Ko so novinarji vprašali, kakšen je uradni odziv Washingtona na imenovanje Seagala za ruskega veleposlanika »dobre volje«, so na ameriškem zunanjem ministrstvu, State Departmentu, odgovorili zgolj, da tega niso načrtovali komentirati. Se je pa zelo na kratko odzval nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul, ki je novico pospremil s komentarjem v eni besedi. Po njegovem gre za dejanje »obupa«.
»Vedno sem si nadvse želel, da bi naredil vse, kar je možno, da bi pripomogel k izboljšanju rusko-ameriških odnosov. Že vrsto let se trudim s tem neuradno, zdaj pa sem zelo hvaležen za priložnost, da lahko to počnem tudi uradno,« se je na imenovanje odzval 66-letni Seagal. Igralec, čigar očetovi predniki so bili ruski Judje, ki so emigrirali v ZDA, sam pa o sebi širi skrivnost, da se po njegovih žilah pretaka tudi nekaj mongolske krvi, ni nikoli skrival naklonjenosti do Rusije in njenega voditelja Vladimirja Putina.
V ameriških tračarskih medijih so se pred časom pojavile informacije, da je Putin že leta 2013 ponudil Seagalu, naj sprejme položaj častnega ruskega konzula v Arizoni in Kaliforniji. Tik pred rusko priključitvijo prej ukrajinskega polotoka Krim je Seagal, ki je sam republikanec, ostro kritiziral »idiotsko« politiko do Ukrajine, ki jo je vodil takratni demokratski predsednik ZDA Barack Obama.
Steven Seagal ni nikoli skrival naklonjenosti do Rusije in njenega voditelja Vladimirja Putina. FOTO: Sputnik/Reuters
»Putinova želja, da bi zaščitil rusko govoreče prebivalstvo Krima, svoje pridobitve in oporišče ruske črnomorske flote v Sevastopolu, je povsem razumljiva,« je konec marca 2014 med snemanjem filma v Romuniji povedal za ruski državni časnik Rosijska gazeta. Svojo podporo je igralec, ki igra tudi kitaro, potrdil, ko je na Krimu, ki že ni bil več ukrajinski, uprizoril koncert, v Kijevu pa so mu lani za pet let prepovedali vstop v državo.
Pred dobrimi štirimi leti je Seagal v pogovoru še razkril, da ima zelo rad ZDA, a da razmišlja, kako bi tudi sam »nekoč« sledil koraku francoskega kolega Gérarda Depardieuja, ki si je omislil rusko državljanstvo. Minila sta dobri dve leti, ko se je ta »nekoč« zgodil, Seagalu pa je ruski potni list osebno izročil voditelj države Putin.
A Moskvo je prehitel Beograd, saj je Srbija ameriškemu igralcu podelila državljanstvo januarja 2016. Ukaz o podelitvi državljanstva je podpisal srbski premier Aleksandar Vučič, ki je Seagalu že prej ponudil službo trenerja aikida za pripadnike srbskih posebnih policijskih enot.
Borilne veščine in igralska spretnost bodo morda izboljšale odnose med Rusijo in ZDA. FOTO: Pavel Golovkin/Ap
Na ministrstvu za zunanje zadeve brez komentarja
Z ruskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bo Seagalova naloga krepitev razvoja rusko-ameriških odnosov v humanitarni dejavnosti oziroma krepitev medsebojnih stikov na področju umetnosti, kulture in izmenjav. »To je primer, ko se ljudska diplomacija sreča s tradicionalno diplomacijo. V mednarodni praksi bi to lahko primerjali s položajem veleposlanikov dobre volje pri Združenih narodih,« so zapisali v sporočilu ministrstva.
Po mnenju profesorja Andreja Suzdalceva z moskovske Visoke šole za ekonomijo je bila to zelo dobra poteza ruske diplomacije, saj je s tem začela nabirati »korpus diplomatov prostovoljcev«, ki bodo »delovali v našo podporo«. Pojasnil je, da je podobna praksa že uveljavljena v Evropi in ZDA, kjer priljubljene kulturne ali športne osebnosti na podobnih položajih pritegnejo kolosalno pozornost, zato lažje rešujejo diplomatska vprašanja.
Ko so novinarji vprašali, kakšen je uradni odziv Washingtona na imenovanje Seagala za ruskega veleposlanika »dobre volje«, so na ameriškem zunanjem ministrstvu, State Departmentu, odgovorili zgolj, da tega niso načrtovali komentirati. Se je pa zelo na kratko odzval nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul, ki je novico pospremil s komentarjem v eni besedi. Po njegovem gre za dejanje »obupa«.
