Tiskane izdaje
Bruselj – EU se bo na današnjem vrhu morala ukvarjati z vprašanji, kakršna so: kako ustaviti Vladimirja Putina; kako pokazati, da je z agresijo izpeljana zasedba Krima povsem nesprejemljiva; kako preprečiti širjenje krize v vzhodno Ukrajino.
Krizni diplomatski pogovori, nazadnje v Parizu, kjer sta bila tudi ameriški državni sekretar John Kerry in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, sinoči še niso pripeljali do preboja. Eden od ciljev Zahoda je bil doseči srečanje Lavrova z njegovim ukrajinskim kolegom Andrijem Dešicjem in na njem spodbuditi dvostransko reševanje krize po politični poti. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je opozoril Kremelj, da Unija utegne na današnjem vrhu sprejeti sankcije proti Rusiji, če Moskva ne bo pripomogla k blažitvi napetosti.
Kakšne sankcije bi Unija lahko sprejela, je negotovo. Zunanji ministri EU so v ponedeljek sklenili, da bodo v primeru ruske nepripravljenosti na blažitev krize določili ukrepe, ki bodo imeli vpliv na dvostranske odnose. Izrecno so omenili prekinitev dvostranskih pogovorov o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu o poglobljenem sodelovanju. Napovedali so obravnavo drugih usmerjenih ukrepov. Konkretno jih niso našteli, a v mislih so imeli zamrznitev premoženja, omejitve izdaje vizumov, embargo na prodajo orožja.
Doslej je bil Zahod glede kazenskih ukrepov zadržan. Sedem največjih industrijskih sil Zahoda je ustavilo priprave na vrh z Rusijo (G-8) junija v Sočiju, ZDA pa so ustavile sodelovanje z Rusijo na vojaškem področju. Tudi Nato je sinoči omejil sodelovanje. Sankcije so sicer bolj ali manj običajen del mednarodne politike in tudi v EU so pogosto na mizi (denimo proti Belorusiji ali Siriji), toda teža odnosov in gospodarsko sodelovanje Rusijo jih postavlja v drugačen kontekst. Njihovi nasprotniki opozarjajo, da bi z njimi preveč zaprli kanale za komunikacijo.
Vzhodne članice se čutijo ogrožene
Vzhodne članice na čelu s Poljsko in baltskimi državami zahtevajo bolj odločno ukrepanje. Same imajo občutek ogroženosti. To je prišlo na dan v kriznih razpravah v okviru Nata. Poljska je zahtevala posvetovanje zaveznic v skladu s 4. členom severnoatlantske pogodbe, ki se uporabi v primeru ogroženosti ene od članic. Doslej je taka posvetovanja (skupno trikrat) zahtevala le Turčija. Zgovorna je misel vodje poljske diplomacije Radosława Sikorskega, češ, več kot plenilci pojedo, večji so njihovi apetiti. Svet da bi se moral postaviti po robu tej logiki (Moskve).
Gospodarske sankcije bi lahko Rusijo in njeno elito prizadele. Rusko gospodarstvo, ki temelji večinoma na izvozu energentov, je še posebno ranljivo. Oligarhi okoli Kremlja imajo veliko premoženja na Zahodu, raje kot v Soči gredo na mondene počitnice v Saint Tropez. Pritisk na rubelj in gibanje borznih tečajev na začetku tedna je pokazalo, da največji sovražnik in grožnja za Putina niso sankcije, marveč odziv finančnih trgov, je pojasnil eden od visokih diplomatov pri EU. Za evropsko diplomacijo je največja uganka, kaj je v ozadju razmišljanja vladarja iz Kremlja in kako bi mednarodna izolacija vplivala nanj. Nemška kanclerka Angela Merkel je menda po pogovoru z njim izrekla enega od stavkov, ki najbrž simbolizira dileme Zahoda glede Putina: živi v nekem drugem svetu.
11 milijard evrov pomoči za Ukrajino
EU je obljubila Ukrajini sveženj pomoči v skupni vrednosti 11 milijard evrov. Kot donacijo bo Ukrajina dobila od Unije v obdobju 2014-2020 1,6 milijarde evrov, enak bo tudi znesek posojil Unije za makroekonomsko finančno pomoč. Levji delež pomoči v posojilih (okoli osem milijard evrov) bosta zagotovili EIB in EBRD. Pomoč bo zadevala tudi energetsko področje, denimo za zagotovitev bolj raznovrstno preskrbo Ukrajine s plinom in na kratki rok tudi pretoka plina iz EU proti Ukrajini. Pomoč EU je povezana s sklenitvijo rešilnega programa z IMF.
