Venezuelci zahtevajo spoštovanje človekovih pravic ob obisku Michelle Bachelet
Številne nevladne organizacije opozarjajo na stanje v državi, medtem ko se na uradnem obisku v Caracasu mudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.
Odpri galerijo
Tudi široko odprte oči lahko prezrejo podrobnosti, te pa menda ustvarjajo širšo sliko. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, sredi tedna je začela uradni obisk v Caracasu, ne bi bila prva, nekaj jih sedi tudi v našem državnem zboru, ki bi se vrnila iz Venezuele z vtisi režimske Potemkinove vasi. Prav tega so se ustrašili številni Venezuelci, izčrpani zaradi krize, v kateri se je BDP znižal za polovico, državo pa je zapustilo več kot štiri milijone ljudi. Ob tem je v Venezueli, so poudarili v organizaciji Foro Penal, približno 700 političnih zapornikov.
Nekateri so Michelle Bachelet prepoznali na poti v Caracas in ji na letalu iz Paname pošiljali sporočila, ki jih je mogoče brati kot poziv k ukrepanju. »Z vsem srcem vas prosimo, da pomagate osvoboditi našo državo in združite naše družine,« je zapisal eden od sopotnikov. Protestniki – režim predsednika Nicolása Madura je želel, da jih visoka gostja ne bi videla – so se zbrali tudi ob prihodu v Caracas. »Gospa Bachelet, Maduro je Pinochet,« so sporočali.
Nekdanjo čilsko predsednico so hoteli spomniti na vzporednice s črnim obdobjem njene države, ko je leta 1973 vojaška hunta pod vodstvom generala Augusta Pinocheta prevzela oblast in zaznamovala tudi življenje njene družine. Zaradi zvestobe nekdanjemu voditelju Salvadorju Allendeju so njenega očeta zaprli. Umrl je zaradi zastoja srca med mučenjem. Zaradi očetovih političnih prepričanj se je med režimskimi nasprotniki znašla tudi ona. Prvo čilsko predsednico je leta 1975 aretirala skrivna policija desničarskega diktatorja ter odpeljala v zloglasno vilo Grimaldi, kjer so ju z mamo mučili. Kasneje sta dobili zatočišče v Avstraliji in Nemčiji.
Izplen obiska v Venezueli še ni znan. Pred prihodom – na urniku sta bila srečanje z Madurom in vodjem opozicije, ki ga kot prehodnega predsednika priznava okoli 50 držav, Juanom Guaidójem – je tvitnila, da »se veseli dela z vsemi, ki spodbujajo in varujejo človekove pravice Venezuelcev«.
Nekateri so Michelle Bachelet prepoznali na poti v Caracas in ji na letalu iz Paname pošiljali sporočila, ki jih je mogoče brati kot poziv k ukrepanju. »Z vsem srcem vas prosimo, da pomagate osvoboditi našo državo in združite naše družine,« je zapisal eden od sopotnikov. Protestniki – režim predsednika Nicolása Madura je želel, da jih visoka gostja ne bi videla – so se zbrali tudi ob prihodu v Caracas. »Gospa Bachelet, Maduro je Pinochet,« so sporočali.
Preberite še:
Brez vojske ni demokracije
Kriza sili ljudi v beg, ne v upor
Ekskluzivni intervju z Juanom Guadiójem
»Protest ni zločin, ampak je opozorilo, da nekaj ni prav«
Brez vojske ni demokracije
Kriza sili ljudi v beg, ne v upor
Ekskluzivni intervju z Juanom Guadiójem
»Protest ni zločin, ampak je opozorilo, da nekaj ni prav«
Nekdanjo čilsko predsednico so hoteli spomniti na vzporednice s črnim obdobjem njene države, ko je leta 1973 vojaška hunta pod vodstvom generala Augusta Pinocheta prevzela oblast in zaznamovala tudi življenje njene družine. Zaradi zvestobe nekdanjemu voditelju Salvadorju Allendeju so njenega očeta zaprli. Umrl je zaradi zastoja srca med mučenjem. Zaradi očetovih političnih prepričanj se je med režimskimi nasprotniki znašla tudi ona. Prvo čilsko predsednico je leta 1975 aretirala skrivna policija desničarskega diktatorja ter odpeljala v zloglasno vilo Grimaldi, kjer so ju z mamo mučili. Kasneje sta dobili zatočišče v Avstraliji in Nemčiji.
Izplen obiska v Venezueli še ni znan. Pred prihodom – na urniku sta bila srečanje z Madurom in vodjem opozicije, ki ga kot prehodnega predsednika priznava okoli 50 držav, Juanom Guaidójem – je tvitnila, da »se veseli dela z vsemi, ki spodbujajo in varujejo človekove pravice Venezuelcev«.