Tiskane izdaje
Številni Francozi so zmago skrajno desne Nacionalne fronte na nedavnih evropskih volitvah razumeli kot nož v hrbet demokraciji. Boli jih in žalosti, da vse večje množice nasedajo populistični retoriki Marine Le Pen, zato so se včeraj po različnih mestih podali na pohod proti Nacionalni fronti – in proti sovraštvu.
Tako kot so se mnogi »dvignili« leta 2002, ko se je v drugi krog predsedniških volitev uspelo prebiti skrajnemu desničarju Jean-Marie Le Penu, podobno je tudi velik del civilne družbe včeraj sporočil Nacionalni fronti, strankam, medijem in svetu, da odločno zavračajo rasizem, ksenofobijo, sovraštvo, da se njihove vrednote ne prekrivajo z nazadnjaškimi in nevarnimi idejami, ki jih širi Marine Le Pen. Le Penova je, kakor svarijo vse, ki je še niso spregledali, samo nova fasada za staro zlo (Jean-Marie Le Pena).
Da je treba ustaviti skrajno desničarko, dokler je še čas, zdaj bijejo plat zvona v različnih organizacijah in še posebno združenja mladih, kajti prav na mladino se je ob delavstvu prevalilo večino krivde za nedavni volilni izid. Skrb vzbujajoče je, da je, kakor so pokazale ankete, kar 30 odstotkov mlajših od 35 let podprlo skrajno desnico oziroma jih 70 odstotkov ni odšlo na volišča. Razlogov je več: eden glavnih je zagotovo ponesrečena politika Françoisa Hollanda, ki je snedla že nič koliko obljub in je mladino predvolilno postavila v ospredje, potem pa jo je pustila bolj kot ne v ozadju. Nedolžni niso niti mediji, kajti karizmatične in jezične skrajne desničarke ne dojemajo več kot grožnje za demokracijo, ampak jo z vse manj premisleka vabijo pred kamere. Budnica je torej nujna, Francozi se morajo politično prebuditi. Vprašanje kako je na mestu, saj se tudi opozicijska desnica pod težo škandalov nekako pogreza sama vase.
Afera Bygmalion
Pred dnevi je odstopil predsednik desnosredinske Zveze za ljudsko gibanje (UMP) Jean-François Copé: odnesla ga je zloglasna afera Bygmalion. Škandal je po pisanju Monda dokaz, kako cinično se lahko visoka politika smeje v brk ljudem, kadar je v ospredju denar. In koliko drznosti je v ljudeh, ki bi želeli segati po najvišjih položajih; Jean-François Copé ni skrival ambicij, da bi se potegoval za prvi stolček v državi.
Bygmalion je piarovsko podjetje, prijateljsko menda tesno povezano s Copéjem, ki je skrbelo za predvolilno kampanjo Nicolasa Sarkozyja leta 2012. Po obtožbah, ki zdaj bremenijo desnega politika, nekdaj generalnega sekretarja stranke, so pri podružnici Events & Cie izstavljali UMP previsoke račune za organizacijo predvolilnih shodov in drugih srečanj, s čimer naj bi nekdo domnevno nezakonito zaslužil več kot deset milijonov evrov. Odvetnik podjetja Bygmalion Patrick Maisonneuve je pred dnevi jasno povedal, da je vodstvo UMP v letih 2011 in 2012 od njih zahtevalo ponarejene račune. Gobokih dvomov, da so na ta način poskušali obiti francosko zakonodajo, ki ureja financiranje kampanj, in so se norčevali iz davkoplačevalcev in njihovega denarja, menda ni, čeprav preiskave še potekajo.
Jean-François Copé je že dalj časa pod drobnogledom preiskovalcev zaradi svojih povezav z ustanoviteljema Bygmaliona: Bastienom Millotom in Guyjem Alvesom. Z obema piarovcema je, med drugim, menda sodeloval tudi kot župan občine Meaux pa še kot delegirani minister za proračun med letoma 2004 in 2007. Afera je stara že več mesecev, pospešili pa so jo rezultati nedavnih volitev v evropski parlament, s katerimi na desnici prav tako ne morejo biti zadovoljni. Pritisk na Copéja je bil prevelik, notranji nič manj, zato se je odločil za odstop. Njegov umik z vrha je odločno zahtevalo več strankarskih kolegov, posebno njegov stari tekmec za prvi stol v stranki in nekdanji predsednik vlade François Fillon. »Moraš oditi, tvoje vodenje stranke ni sprejemljivo, pojdi,« mu je rekel. Nathalie Kosciusko-Morizet je ogorčeno dodala: »Služil si svojim prijateljem, kar se je zdaj obrnilo proti tebi.« Copé se kot predsednik stranke poslavlja s 15. junijem, njegovega naslednika pa bodo izbrali na oktobrskem kongresu stranke. Medtem ko nekateri napovedujejo UMP zelo črn scenarij: razpad v kratkem, se drugi ne bojijo, da bi se to zgodilo. Pravijo, da je zgorela samo streha, temelji pa še stojijo in so zdravi ...
Zaušnice demokraciji
Tudi afera Bygmalion pomeni zaušnico francoski demokraciji in samo še dodatno krepi prepričanje državljanov, da je politika pokvarjena in skorumpirana: v to verjameta že dva od treh Francozov. Kar štirje od petih ne zaupajo več političnim strankam, kakor marsikje drugod po Evropi je razočaranja veliko, močan je občutek, da gre preveč stvari narobe. Iz trenutne politične zmešnjave bi rada kaj več zase potegnila politična sredina ...
