Vitez in mladi tajnik Renzi postavljata nove temelje

Novi mladi tajnik Demokratske stranke, firenški župan Matteo Renzi si je konec tedna omislil nov način dogovarjanja o temeljnih političnih reformah v Italiji. Pakt o novem volilnem sistemu, ki naj omogoči trdno vlado, je sklenil s Silviom Berlusconijem, iz senata izključenim, zaradi korupcije obsojenim politikom.

En del italijanskih analitikov trdi, da gre za »realno politiko«, torej za dogovarjanje med resničnima voditeljema leve in desne sredine, pragmatičnima, brezkompromisnima predstavnikoma dveh popolnoma različnih generacij, celo dveh svetov.

Drugi del analitikov, z njimi pa tudi občuten del politične srenje, tako imenovane kaste, sodi, da zunajparlamentarna politika skupaj rušita Lettovo vlado, ki sta jo leva in desna sredina sestavili, ko je stari, še vedno veljavni volilni zakon preprečil vladanje enim ali drugim. Stara garda med Demokrati je lani dokazala, da ne stopa več v korak s časom, celo sama s seboj ne več.

Stara in mlada garda

Milijarder Berlusconi, ki je usodno zaznamoval zadnji dve desetletji italijanske politike, je še enkrat starejši od 38-letnega župana iz Firenc. Matteo Renzi se je na vrh leve sredine povzpel na internih volitvah manj kot eno leto potem, ko so ga na podobnih internih volitvah izločili in postavili na vrh politike, ki kljub občutni večini v poslanski zbornici niso bili sposobni izvoliti niti predsednika republike iz svojih vrst. Vodil jih je Pierluigi Bersani, ki se zdaj, po hudem infarktu, ki ga je zadel med prazniki, v bolonjski bolnišnici sestaja s somišljeniki in sprejema tudi nasprotnike. Pritožuje se nad nad Renzijem, njegovimi novimi priskledniki in njegovim najnovejšim demagoškim geslom, da je potrebno s političnega odra pomesti vse ostanke generacije, ki je tam že od leta 1968. Mladi župan Firenc je pred tedni, takoj po prevzemu stranke, nastale po padcu berlinskega zidu in razkroju starega italijanskega sistema iz ostankov komunistične partije in zmernih krščanskih demokratov, že pokazal vrata »večnim« voditeljem z levega in desnega krila v svoji stranki. Tudi na evropskih volitvah jih noče več videti na kandidatnih listah.

Da se ne zmeni za ustaljene navade, je Renzi pokazal tudi z odločitvijo, da se bo o novem volilnem zakonu, ki naj Italijo spravi v red, pogajal s Silviom Berlusconijem in ne morda s podpredsednikom vlade, Berlusconijevim političnim »rejencem« Angelinom Alfanom, ki je Vitezu pomagal čez prag in je formalno voditelj parlamentarne desne sredine. Svoje demokrate je Renzi sicer pretresel že v času Berlusconijeve vlade, ko je tedaj nespornega voditelja desne večine obiskal na njegovem dvoru v Arcoru pri Milanu.

Tokrat sta se »realna« voditelja obeh polov sešla na sedežu Demokratske stranke v Rimu. Renzi, ki ga ne moti, da je bil Berlusconi izločen iz političnih iger in tekem, saj je bil vržen iz senata, kandidirati pa načelno tudi ne sme do svojega 83. leta, se je z vlakom pripeljal iz Firenc. Berlusconi pa z mercedesom in obilnim varnostnim spremstvom iz svoje rimske rezidence.

Pogovor je trajal poltretjo uro, na koncu je Vitez podprl Renzijeve zamisli o političnih reformah, demokratski glavni tajnik pa zmagoslavno oznanil, da so postavljeni temelji za stabilno Italijo.

Dvokrožne volitve, konec širokih koalicij

Matteo Renzi je svoj predlog, že usklajen z Berlusconijem, sodelavcem iz vodstva Demokratske stranke predstavil šele danes. Razložil je, da bo volilni sistem, ki ga sam simbolno imenuje »italicum«, povzetek španskega sistema z italijanskimi specifičnimi vložki. »Italicum« naj bi bil nasprotje dosedanjega sistema, ki so ga ironično krstili za »porcellum« (svinjarija). Berlusconi si ga je sestavil za svoje vladanje, ni pa upošteval, da bodo imeli volivci vsega dovolj in bodo na vrh, ob bok levici in desnici postavili novo gibanje Pet zvezd, ki nasprotuje vsemu in vsakomur.

»Italicum« predvideva dvokrožne volitve v primeru, če nobena izmed strank ali vnaprej sestavljenih koalicij ne bi dosegla 35 odstotkov glasov. Zmagovalka s 35 odstotki glasov pa bi dobila nagradni sklad, kar 55 odstotkov glasov v poslanski zbornici. V senatu naj ne bi več odločali regionalni izidi oziroma lokalne delitve viška glasov, pač pa nacionalni kolač, ki bi preprečil sedanjim podobne razmere, ko v senatu nihče nima večine in ne more sestaviti učinkovite vlade. Nov je tudi visok, kar 5-odstotni prag, ki bi pometel z majhnimi strankami na levi in desni, tudi na sredini, pri življenju pa pustil samo še dva bloka, Renzijevega in Berlusconijevega, prag bi verjetno prestopilo samo še gibanje Pet zvezd. Kako kanita Renzi in Vitez vrniti v igro starega medijskega mogotca, ni znano.